V torek je po letu namigovanj odstopil črnogorski premier Milo Đukanović. Črnogorski voditelj, ki je premiersko mesto zasedel pri 28-ih letih tako rekoč takoj po končanem faksu in na njem ostal skoraj 20 let, naj bi odšel iz osebnih razlogov. Potem ko je državo pripeljal na rob evro-integracij, naj bi v Đukanovićevem življenju nastopil čas za počitek, družino in biznis.

Skrajno intimnim razlogom za odstop, ki jih je naštel zdaj že nekdanji črnogorski premier, pa se ob dejstvu, da je Črna gora pred kratkim v Bruslju dobila status kandidatke za članico Evropske unije, hitro pridružijo še drugi, verjetnejši razlogi. Ob podelitvi statusa je Bruselj na Podgorico naslovil jasno zahtevo: da bo Črna gora prihodnje leto pričela s približevalnim procesom, mora pokazati vidne rezultate v boju proti korupciji.

Prav zahteva po doslednem boju s korupcijo, na katero naj ne bi bil imun niti Đukanović, je po mnenju urednika podgoriških Vijesti Neđeljka Rudovića eden od glavnih razlogov za premierov odstop.



Mila Đukanovića se sicer povezuje s kriminalom in korupcijo že skoraj vse od začetka njegove politične poti. Leta 1990 je bil v Italiji obdolžen sodelovanja v mednarodni združbi tihotapcev s cigareti, govorice o Đukanovićevi kriminalni aktivnosti pa niso pojenjale niti kasneje. Zaradi poslanske imunitete, spretnosti in morda še česa nikoli ni zares stopil pred sodnike.

Če je po mnenju Rudovića Evropska unija posredno vplivala na Đukanovićev odstop, pa je predsednik Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije, krajše Ifimes, Zijad Bećirović prepričan, da je šlo pri njegovem umiku za neposredno zahtevo Zahoda.



Evropskemu poslancu in podpredsedniku delegacije Evropskega parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo Jelku Kacinu se namigov o domnevnih pritiskih Evropske Unije na Črno goro ni zdelo vredno komentirati in je raje kot to pohvalil deklarativno proevropsko držo Mila Đukanoviča. Kljub temu nam ni mogel dati zagotovila, da pritiskov ni bilo:



Kot je videti, je Đukanović z odstopom ponovno pokazal kopico politične spretnosti in se z novim manevrom na eni strani rešil protikorupcijskega bremena in lastne vpletenosti, na drugi pa bo iz ozadja še naprej lahko vodil Črno goro. Kot meni Neđeljko Rudović, samopašnost Đukanovića ne dovoljuje, da bi spustil politične vajeti in zaupal komurkoli. Tudi finančnemu ministru Igorju Lukšiću, ki ga je predlagal za naslednika, ne.



Milo Đukanović ni edini nekdanji voditelj s področja bivše Juge, ki se sooča z obtožbami na račun korupcije in kriminala. Nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja je pred kratkim, le dobro leto po odstopu s premierskega mesta, doletela celo aretacija. Mnogi v Sanaderjevem primeru vidijo scenarij, ki utegne doleteti tudi Đukanovića. Hrvaški publicist Davor Gjenero svari, da takšne primerjave niso vedno najbolj na mestu.



Po Gjenerovem mnenju sta si primera nekdanjega hrvaškega in črnogorskega premiera različna.



Ko govorimo o voditeljih držav s področja Balkana, ki so svoje države pripeljali na rob evro-integracij, zdaj pa s svojim domnevno kriminalnim in koruptivnim delovanjem predstavljajo oviro za vstop vanje, publicist Gjenero opozori še na primer Kosova in nekdanjega voditelja Tačija. Po njegovem je dvoličnost, ko se kriminalno sporni voditelji postavijo na čelo proevropskega gibanja, v primeru Kosova najnevarnejša.



Da primera Đukanovića in Sanaderja nista osamljena, se strinja tudi Zijad Bečirović iz IFIMES-a:



Še večja je dvoličnost Evropske unije in Zahoda, ki sta z danes spornimi politiki vrsto let brez pomislekov zavzeto sodelovala, danes pa ju ti odstopljeni politiki v imenu protikorupcijskega boja motijo. Urednik Vijesti Neđeljko Rudović meni, da gre za surov politični pragmatizem in kot v primeru Đukanovića spretnost balkanskih voditeljev, ki znajo ob pravem času zaigrati na prave, evropske note.



Tolerantnost Evropske unije do balkanskih politikov z domnevnim kriminalnim ozadjem je komentiral tudi Zijad Bečirović:



Hrvaški publicist Davor Gjenero opozori še na zanko, ki so si jo s procesom demokratizacije držav pravzaprav nastavili sami nekdanji voditelji. Krepitev sodstva, civilne družbe in demokracije, ironično, utegnejo kot eni prvih občutiti na lastni koži.



Tudi Đukanović? Urednik Vijesti Neđeljko Rudović meni, da je do sanaderjevskega scenarija v Črni gori še daleč. Z njim današnji kultivator tudi zaključujemo.