V četrtek, 23. decembra, je bila z dvema proslavama obeležena 20. obletnica izvedbe plebiscita, na katerem so se volivci takratne Socialistične republike Slovenije z veliko večino odločili, da se osamosvojijo od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Proslavi, ki sta potekali v četrtek, čeprav je bil državni praznik dan samostojnosti in enotnosti na koledarju v nedeljo, 26. decembra, sta poželi veliko medijske pozornosti.

Posvečanje medijskega časa in prostora okrogli obletnici začetka državne samostojnosti je po eni strani razumljivo. Težje pa razumemo stališča o osamosvojitvenih procesih in razvoju domovine v zadnjih 20-ih letih, ki jih je ob tej priložnosti zavzel desni pol politike, poleg njih pa tudi nekateri intelektualci. Oziroma bolje rečeno razumniki. Oboji so namreč čutili potrebo po alternativni proslavi in so jo tudi izvedli v obliki slavnostne akademije ob 20. obletnici plebiscita, ki jo je organiziralo ob tej priložnosti ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ko se je omenjena akademija zaključila, je bila na vrsti še uradna državna proslava v Cankarjevem domu.

Za zdaj pustimo ob strani namen ustanovitve nove veteranske organizacije in se malo pomudimo pri ljudeh, ki stojijo za to idejo. Pobudniki za ustanovitev združenja so Lojze Peterle, Janez Janša, Tone Krkovič in Igor Bavčar. Prva stvar, ki nas zbode v oči, je dejstvo, da se proti trem od štirih očetov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve vodijo kazenski postopki. Janša in Krkovič sta obtožena prejemanja podkupnin v primeru Patria, Bavčar pranja denarja pri prevzemanju Istrabenza, Peterle pa se je nedavno razšel s svojo stranko Nova Slovenija in tako za zdaj v domovini nima stalnega političnega prebivališča. Za predsednika novega veteranskega društva so izvolili starosto politike Ivana Omana, ki je v govoru na slavnostni akademiji med drugim dejal, da ne moremo povezovati vrednot narodnoosvobodilnega boja in vrednot osamosvojitve Slovenije. K temu je dodal le krogu njegovih podpornikov jasno nebulozo, da tisti, ki ni protikomunist, ne more biti demokrat.

Zanimivo je bilo slišati ata Omana in druge edine prave osamosvojitelje, kako so poudarjali, da politiki danes vlečejo na dan teme, ki delijo slovenski narod na leve in desne. Kako da je narod razcepljen in razdeljen ter ujet v kriznem trenutku brez vizije za prihodnost. Potrebo po ustanovitvi tretjega veteranskega združenja, poleg že obstoječih Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva Sever, so nam torej poskušali prodati nujo po združitvi vseh, ki so kakorkoli pripomogli k osamosvojitvi Slovenije. Člani dveh obstoječih društev naj namreč ne bi bili zadovoljni z odnosom, ki ga društvi gojita do vrednot slovenske osamosvojitve. Karkoli naj bi to sploh pomenilo.

Nekoliko smešno pa je bilo prebrati, kaj so ustanovitelji nove veteranske organizacije zapisali v svojem statutu. Člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve tako ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave in nasprotovale osamosvojitvi Slovenije in ki to počnejo tudi danes. Pri tem ni najbolj jasno, kako lahko danes sploh oviraš priprave na osamosvojitev že samostojne države. Takšni izključujoči, oh kako popularen izraz, členi statuta niso nič drugega kot majhna privatna lustracija.

A pustimo ob strani paradokse, ki so jih zapisali oziroma izrekli paradni konji desnega pola. Največji paradoks je namreč, da tisti, ki so ob obletnici plebiscita glasno pozivali k enotnosti, domoljubju, antikomunizmu in pravemu spominu na polpreteklo zgodovino, sami redno skrbijo, da v vsako politično debato vpeljejo ideološke podtone, ki imajo funkcijo razdvajanja. Za potrebe domoljubja in pravega zgodovinskega spomina so si tako ustanovili novo veteransko združenje, ki naj bi v skladu z lastnimi željami doseglo, da bo ob bodočih državnih praznikih na vseh domovih visela slovenska zastava. A bodimo optimistični. Ne gre namreč verjeti, da jih bo med 23. in 26. decembrom leta 2020 viselo kaj več kot letos. Zastave, še posebej državne, s svojim plapolanjem tako ali tako zgolj ovirajo vedno potrebno družbeno refleksijo.

Dogodke ob obletnici plebiscita je komentiral Petar.