Univerzitetni infoblok tokrat pripravlja Katja Žižek
Študentska volilna komisija je pred tednom dni razglasila začasne izide volitev študentskih predstavnikov v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Če vam izbranci niso všeč, ste se do petka še lahko pritožili volilni komisiji. Ta bo po 8-dnevnem pritožbenem roku v tem tednu razglasila tudi uradne izide volitev 45 študentskih poslancev iz 30 visokošolskih zavodov, ki jih je izvolilo 24 odstotkov ljubljanskih študentov. Polovica fakultet prispeva po enega predstavnika za člana študentskega zbora, polovica pa po dva. Njihov mandat bo trajal eno leto.
Tudi v Mariboru se že ukvarjajo s pritožbami. Po jutrijšnjem dnevu, ki je dan Študentske organizacije v Mariboru, bodo volitve v Študentski parlament ŠOUM potekale 5. novembra. Za 21 mariborskih poslanskih stolčkov se bo borilo 56 kandidatov. Študentska volilna komisija je kandidate že pred dobrim tednom obvestila še o dovoljenem obsegu volilne agitacije in jih opozorila, da bodo volilni organi in opazovalci nadzorovali spoštovanje teh določil in bodo vsako kršitev prijavili Študentski pritožbeni komisiji. Slednja ima na podlagi Študentskega odloka o volitvah, zaradi bistvene kršitve kandidatov pravico izločiti kandidata. Za bistvene kršitve se šteje kršitve kandidatov, usmerjene proti drugim kandidatom in ki lahko bistveno vplivajo na izid volitev.
Potemtakem bi na ljubljanskih volitvah lahko izločili marsikaterega kandidata. Z morebitnimi formalnimi pritožbami v Ljubljani nismo seznanjeni, zato pa vemo, da se je v sredo sestala mariborska Študentska pritožbena komisija, da bi obravnavala ugovore zoper nepravilnosti pri kandidiranju za študentski parlament. V 3-dnevnem roku za pritožbe niso dobili nobenega ugovora.
Veliko kamenja pa je še na poti do ustanovitve mariborske medicinske fakultete. Predavanja naj bi se začela že jeseni prihodnje leto, veljaki pa se še vedno ne morejo uskladiti glede programa. Tega bo Svet za visoko šolstvo obravnaval šele, ko bo končan postopek usklajevanja z ljubljansko medicinsko fakulteto in ga bo sprejel tudi senat mariborske univerze. Na petkovi seji sveta sta se oblikovala dva pola. Eni pravijo, da se mariborskemu študiju ni treba prilagajati ljubljanskemu, drugi pa menijo, da morata biti študija usklajena, lahko pa se razlikujeta v razvrstitvi učnih vsebin. Za odločanje veljaki pa nimajo prav veliko časa, saj bo ta študij v Mariboru razpisan le, če ga bo svet potrdil do konca leta.
Kljub programsko nasprotujočima si taboroma v Svetu za visoko šolstvo je minuli ponedeljek 110-članski akademski zbor Medicinske fakultete Univerze v Mariboru izbral svojega predsednika in njegovega namestnika, danes pa bodo volili še člane senata in se seznanili s kandidaturami za dekana. Dekana bodo volili 7. novembra.
Tudi za tri ljubljanske akademije je prihodnost še negotova. V torek sta se ponovno sestala šolski minister Gaber in ljubljanski podžupan Slak, da bi se dogovorila o lokaciji akademij. Sestankovanje spet ni obrodilo nobenih sadov. V igri tako še naprej ostajajo Domžale in nekdanje klavnice na Mesarski in Poljanski cesti v Ljubljani. Vseeno pa sta na sklenila, da bo ministrstvo iz proračuna za nakup zemljišča v Ljubljani namenilo največ 500 milijonov tolarjev, razliko pa bo pokrila mestna občina Ljubljana. Kakšen bo ta delež, je odvisno od cene zemljišča, ki pa bo določena šele v pogajanjih.
Medtem pa se je na poti k lepi prihodnosti akademij že pojavila nova težava v zvezi z nakupom nekdanjih klavnic. Zemljišče je namreč v stavbi jeseniškega Gradisa, ki prodajo državi pogojuje s tem, da si želi vnaprej zagotoviti gradnjo stavbe za akademije. To pa bi bilo v nasprotju z zakonom o javnih naročilih.
V soboto je začela veljati novela zakona o visokem šolstvu, ki jo je državni zbor sprejel na seji 1. oktobra. Novela upošteva avtonomijo univerz in drugih visokošolskih zavodov ter javnost dela. Učitelji v visokem šolstvu ter rektorji in dekani samostojnih visokošolskih zavodov bodo lahko sklepali pogodbo o zaposlitvi za polni in dodatni delovni čas. Zakon namreč dopušča tudi pogodbo o dodatni zaposlitvi za največ osem ur pri istem delodajalcu za opravljanje vzgojno-izobraževalnega, raziskovalnega ali umetniškega dela.
V noveli je predvideno tudi subvencioniranje prevozov študentov iz državnega proračuna, kot je že v veljavi za dijake, vajence in študente višjih šol. Država bo tako subvencionirala prevoze v višini največ 70 odstotkov cene mesečne vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti od kraja izobraževanja.
Ustavno sodišče je po več kot treh letih zavrglo ustavno pritožbo predstavnikov Novega Vala – Gibanja za pravice študentov glede statuta Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Predstavnika Novega vala Mihca Bojca in Mladena Vukadinoviča, ki sta ustavno pritožbo vložila 4. aprila 2000, je namreč motilo, da je članstvo v mariborski študentski organizaciji za vse študente obvezno in da organizacija razpolaga s 600 milijoni tolarjev.
Ustavno sodišče je navedlo, da je za zavržbo pomembna odsotnost pravnega interesa, saj vlagatelja po več kot treh letih nista več študenta! Pri Novem Valu pravijo, da takšna opustitev tožbe pomeni, da študenti nimajo ustavno zagotovljene pravice o sodnem varstvu. Menijo še, da je s tem sodišče poslalo nevarno sporočilo, naj študenti rešujemo svoje spore po načelu zob za zob. Študenti se v primeru sporov s študentsko organizacijo v Mariboru ne morejo obrniti na nobeno drugo vejo sodne oblasti razen na ustavno sodišče.
Kako izboljšati možnosti izmenjave študentov pa so minuli teden razpravljali v Portorožu v okviru dvodnevne Jadransko-Jonske pobude. Eno izmed šestih delovnih omizij se je namreč ukvarjalo z izobraževanjem in maduniverzitetnim sodelovanjem. Dotaknili so se treh tem: študija brez meja, novih tehnologij v izobraževanju in ustanovitve centrov znanja in konkurenčnosti gospodarstva.
Zdaj pa še dobra novica za knjižne molje, ki imajo na začetku semestra že pošteno izpraznjen žep. Univerza v Ljubljani se je namreč dogovorila z Narodno in univerzitetno knjižnico ter Centralno tehniško knjižnico, da bodo imeli študenti lažji in s tem cenejši dostop do elektronskega in tiskanega gradiva za študijsko in raziskovalno delo. Že pred časom so študenti zaradi sodelovanja med vsemi tremi ustanovami dobili enotno študentsko izkaznico. Z vpisom v eno knjižnico študent tako postane član vseh ljubljanskih univerzitetnih knjižnic. Ali pa boste v vseh teh knjižnicah res dobili ravno tisto študijsko gradivo, ki bi ga najbolj potrebovali, je pa že drugo vprašanje.
Društvo študentov medicine Slovenije se bo ta teden v okviru študentskega meseca sociale in zdravstva trudilo s projektom »Osveščen, ne zadet!« Njegov cilj je dvigniti osveščenost Slovencev o drogah ter njenih učinkih in nevarnostih. V torek in sredo se bodo predavanja začela ob 16. uri v predavalnici Inštituta za biofiziko, v četrtek pa se bodo o zdravljenju odvisnosti pogovarjali v Centru za mentalno zdravje od 13. ure dalje. Predavanja z znanimi gosti so menda namenjena vsem, ki se želijo izobraziti o drogi. Sicer pa bo v okviru meseca sociale tudi letos potekala Študentska krvodajalska akcija - 12. novembra.
Med krompirjevimi počitnicami je za študentskimi novicami vohljala Katja Ž., na pomoč ji je priskočila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>