Študentsko pred, med in po - volilno dogajanje še vedno buri duhove. Kljub nizki volilni udeležbi ali pa ravno zaradi nje. Medtem ko uradni rezultati študentskih volitev še niso objavljeni, se nad letošnjo kampanjo v današnji oddaji zgraža Gal.
Študentska volilna komisija še vedno obravnava pritožbe v zvezi s študentskimi volitvami. Uradni rezultati, ki bodo po najnovejših informacijah objavljeni prihodnji teden se menda ne bodo prav dosti razlikovali od začasnih rezultatov, ki si jih lahko ogledate na naslovu:
www.sou.uni-lj.si/volitve2003/aktualno.htm
Medtem ko čakamo še na uradno potrditev rezultatov »petelinjega boja«, se bomo še nekoliko zamislili nad menedžerji študentske politike in nad neokusnostjo letošnje kampanje.
Če vas je slučajno doletela ta nesreča, da ste v zadnjih tednih hodili po Fakulteti za Družbene Vede, ste bili verjetno povsem šokirani. Iz lastne izkušnje zagotavljam, da česa podobnega v vseh letih na fakulteti še nismo videli, o takšnih epopejskih razsežnostih še sanjati nismo mogli. Prvi pogled in korak na fakulteto nas je pravzaprav prinesel naravnost v volilni štab. Tako slabo ni šlo študentski populaciji še nikoli. Še hujše je, da ni bilo čutiti nobene posebne zgroženosti.
Še več, nekateri so ob igrah z baloni kar uživali. Stalnica formule 'kruha in iger' nas je sicer spremljala vsako leto na dneve volitev, v obliki »talanja« kuhanega vina in drugih dobrot, vendar kar je preveč, je pa preveč. Na tako neokusno propagando in volilno kampanjo bi bile verjetno ponosne še uradne 'slovenske stranke'.
Na tem mestu bomo »vodilnim« in tistim, ki so vodili volilne kampanje, zastavili nekaj vprašanj, nato pa bo sledil še kratek uvod v malo šolo »kako ustvariti politične programe in delati za študente«.
Pa izpeljimo nekaj preprostih izračunov in konstruktivnejših napotil: kdo je plačal za vse CD-je, na katerih naj bi se našla literatura za izpite? Kdo je plačal vse majice, velike in male barvne letake? Kdo je plačal organizacijo raznih »eventov« oziroma izletov? Jim je vse to uspelo zaradi vez s ŠOU-om, ali s kom drugim? Upravičeno se lahko vprašamo, od kje denar. Govorimo o stotisočih študentskega denarja in to samo na FDV!
Glede na kronično netransparentnost študentskih financ (od fakultetnih izpostav, ŠOU-a, do raznih delovanj društev) in kopico drugih problemov je smotrno postaviti nekaj točk v program vsake liste oziroma jih nasloviti na »ŠOUbiznesmene« v obeh pomenih besede (torej: ŠOU biznismene / šovbiznis mene).
S čim bi torej lahko vzpodbudili kritično držo študentarije?
Zagotoviti bi morali transparentnost financ in se otresti korupcije? V ta namen bi morali vpeljati pregledne račune poslovanja, ki bi bili dostopni vsem študentom na uradnih spletnih straneh.
Zelo pomembno bi bilo nadzorovati projekte, v katere je vpleten privatni kapital ter se potegovati se za večjo študentsko besedo v senatu. Na fakultetah imajo študentje po večini eno sedmino glasov. Realističen predlog bi bil doseči eno tretjino v tem letu. Političen prostor v senatu bi morali odpreti tudi ostalim kandidatom, ki so 'ne-strankarski'. Tudi nadzorna komisija v študentskem svetu bi morala biti sestavljena iz ne-strankarskih kandidatov za čas volitev.
Študente bi morali redno obveščati o problematiki iz sej tako študentskega sveta kot senata.
Zaradi večjega stika s študenti bi morali organizirati natečaje, kritične okrogle mize in raziskave o tem, kam gre današnja univerza, fakulteta, študentje...? Kam je šla bralna kultura, kako in zakaj je degradiral nivo izpitov v reprodukcijo 'ne-znanja' s testi na: obkroži a, b, c, d,... Skratka, spodbujati bi morali kritično radovednost in imaginativno povezovanje ter produkcijo znanja.
Za konec dodajam še politični anex: študente bi morali bolj angažirati za nasprotovanje vojni kot načinu reševanja političnih problemov.
To bi bil dober začetek in s tem bi se vzpostavila možnost večjega (samo)organiziranja študentov in izboljšave študija tako izven kot znotraj študijskega procesa. Za študentsko politiko, ki je navadni smrtniki sploh ne vidimo in se ustvarja nekje drugje za neke zasebne interese, nikakor ni zadosti samo organizacija kakšnega izleta, žura ali koncerta, potrebno je mnogo več.
Prva od stvari bi bila ta, da ne bi navadnim študentom že takoj priskutili »politike« in s tem tvegali hudih notranjih krvavitev. Cilj bi moral biti približati politiko in »servis« ŠOU študentom. Kaj pa so milijoni prispevkov študentov v obliki dela preko študentskih servisov kot tudi česa drugega, če ne »naš«, študentski denar. Kdo z njim upravlja, če ne »država v državi«. Politike in razdeljevanja denarja je potrebno narediti transparentne! Izvedbe projektov bi lahko prikazali in tako informirali študente preko spletnih strani.
Ugovor gre sicer lahko takole: saj itak to nobenega ne zanima. Zakaj pa ne, vprašam nazaj? Kdo nosi odgovornost, če ni normalne demokratične baze in transparentnosti delovanja ter učinkov študentskih politik? Res je, da korupcije v večjih in organiziranih inštitucijah ne moreš odpraviti, lahko pa jo reguliraš in omiliš.
In čisto za konec: kako zelo legitimna je lahko kakršnakoli politična predstavniška institucija, če jo voli manj kot 25 odstotkov volilcev? Na nekaterih fakultetah so številke kar smešno nizke.
V iskanje alternativnih političnih poti in samoorganizacije študentarije!
S tem bojnim vzklikom zaključuje današnje razmišljanje o študentski politiki AK Gal. Ob strani mu je stala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>