Univerzitetni info blok pripravlja Lucija G.
(med drugim o študentskih volitvah v Mariboru, o podpisu memoranduma med Univerzo v Ljubljani in podjetjem Microsoft d.o.o. in še o čem)
Že v prejšnjem tednu so se v okviru meseca sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani začele akcije z naslovom »Študent študentu«. Njihov namen je okrepiti zavest humanitarnega dela. Del okroglih miz, ki jih je pripravila ŠOU v sodi v okvir projekta »Osveščen, ne zadet« in bodo potekale na Medicinski fakulteti. Namenjene so vsem, ki se želijo izobraziti o drogi, njenih učinkih in nevarnostih. Vrhunec projekta naj bi se zgodil jutri in v sredo, ko bodo prostovoljci po Ljubljani poskušali osveščati javnost o nevarnostih, ki jih prinaša uživanje drog. O užitkih ste si menda že na jasnem.
V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije organizirajo Študentsko krvodajalsko akcijo, ki bo to sredo. 19. novembra pa prirejajo okroglo mizo na temo “Zvestoba, seks in virus”, ki bo uvod v dogajanja ob 1. decembru, dnevu boja proti aidsu.
V Mariboru je bil pretekli torek Dan Študentske organizacije v Mariboru. Že dopoldne so na Tehniških fakultetah odprli prenovljeno restavracijo, Mariborska ŠOUM pa je študentom med drugim omogočila brezplačen ogled filma Matjaža Javšnika, Zadnja večerja. ŠOUM je menda, da bi v kar največji meri zadovoljila potrebe študentov, v zadnjih dveh letih močno razširila svoje dejavnosti, z dnevom ŠOUM pa se želijo čimbolj približati študentom. Obstaja pa še drug način za približevanje študentom, ki zna doseči ravno nasprotni učinek. Zna biti celo neznansko odbijajoč.
Le dan kasneje, torej v sredo, so na 11 članicah mariborske univerze namreč potekale volitve v parlament Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Potem ko v Ljubljani še vedno prihajajo na dan nove predvolilne zgodbe, tudi v Mariboru študentske volitve niso minile brez incidentov. Kandidati na Tehniških fakultetah so se srečali že okoli 5 ure zjutraj in se prerekali za najboljša mesta za nagovarjanje volilcev. To so počeli tako intenzivno, da je prišlo do tako imenovanih manjših kršitev javnega reda in miru.
Odgovorni na ŠOUM so podatke preverili pri policiji. Pravijo, da je prišlo le do manjše kršitve javnega reda in miru. Izrazili so zaskrbljenost nad izjavami predstavnika Novega vala, saj bi naj bil ves njegov trud usmerjen v očrnitev študentskih volitev. Po zatrjevanju Novega Vala - Gibanja za pravice študentov pa so za incident krivi predstavniki ŠOUM, ki so fizično napadli opazovalca, dekana fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Med predstavniki ŠOUM naj bi bil še posebej pretepaško razpoložen podpredsednik ŠOUM.
Novela zakona o visokem šolstvu bo za tri slovenske univerze prinesla mnoge spremembe. Univerzam bo na mnogih področjih prepuščena velika mera samostojnosti. Udeleženci četrtkove rektorske konference, na kateri so se prvič srečali predstavniki vseh treh univerz, so se strinjali, da bodo lahko z usklajenim nastopom dosegli močnejšo vlogo predvsem v pogajanjih z državo. Glavna tema, ki so se je lotili, je bila spreminjanje sistema financiranja. Rektor ljubljanske univerze je glede pogajanj o načinu financiranja univerz opozoril na potrebo po tem, da za vsakega predavatelja določijo minimalni obseg obveznosti. V.d. direktorice Univerze na Primorskem pa je izpostavila, da bodo v delovni urnik profesorjev morali vključiti tudi njihove raziskovalne dejavnosti.
Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je na sredini ustanovni seji izvolil dekana, sicer strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Maribor. Senat je obenem potrdil študijski program fakultete, ki ga bo predvidoma 5. decembra potrdil še Svet za visoko šolstvo. Tako bo v naslednjem študijskem letu že omogočen vpis prvi generaciji študentov. Po besedah novega dekana bo študij potekal po načelih problemsko naravnanega učenja, pri čemer se bo študijski program zgledoval predvsem po študijskih programih nekaterih skandinavskih fakultet.
V Ljubljani pa je po zadnji seji upravnega odbora Instituta Jožef Stefan odstopil pomočnik direktorja in finančni direktor Košmerlj. Ta se ne strinja z načinom vodenja mednarodnih projektov in vodenjem instituta, kot ga vodi Turk. Izpostavil je predvsem problem prikazovanja opravljenih ur za evropske projekte. Interni pravilnik obračunavanja opravljenih ur na evropskih projektih bi naj bil v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki v obračunih zahtevajo le dejansko opravljene ure. O podiplomski šoli IJS pa zaenkrat ni slišati nič novega.
Slovensko-hrvaški skupni odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje je medtem v torek v Zagrebu izbral 42 novih dvoletnih projektov s področij naravoslovno-matematičnih ved, biotehnologije, biomedicine, novih materialov ter družbenih in humanističnih ved. S tem bo število dvostranskih slovensko-hrvaških projektov v letu 2004 naraslo na 117. Srečanje odbora, ki ga je slovenska vlada imenovala na osnovi sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, je potekalo že sedmič, sporazum pa je vlada podpisala že julija 1994.
V torek je potekala tudi strokovna konferenca o e-izobraževanju, ki jo je pripravilo Evropsko poslovno izobraževalno središče Doba iz Maribora. Na konferenci so izročili diplome diplomantom prve generacije visokošolskega strokovnega študija na daljavo preko interneta, tam pa se je mudil tudi informacijski minister Gantar. Ta je med drugim postregel s podatki, da ima pri nas dostop do interneta že več kot 60 odstotkov gospodinjstev, širokopasovne povezave z internetom pa ima 70.000 gospodinjstev. Širokopasovne povezave z internetnim omrežjem ima tudi več kot polovica osnovnih in srednjih šol, vse šole pa bodo na internetno omrežje priključene predvidoma do leta 2005.
Že čez tri dni pa je minister Gantar v Kopru ob vzpostavitvi akademskega optičnega omrežja izjavil, da smo včasih šteli, koliko gospodinjstev ima dostop do interneta, danes je pomembnejša kakovost dostopa. Mestno akademsko optično omrežje, ki je za delovanje univerze nujno prav tako kot prostori in oprema, sta odprla Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Omrežje je eno največjih in najzmogljivejših mestnih računalniških omrežij v Sloveniji, povezuje 15 institucij na 20 lokacijah v starem mestnem jedru Kopra. Na ministrstvu za informacijsko družbo so za projekt že namenili 40 milijonov tolarjev, naslednje leto pa bodo preko širokopasovne povezave povezali tudi študentske domove. Zasnova projekta je od leta 2001 potekala v sodelovanju z Akademsko in raziskovalno mrežo Arnes.
Na Ljubljanski Univerzi pa so se spoprijateljili s podjetjem Microsoft d.o.o. V petek so tako pripravili krajšo slovesnost ob podpisu memoranduma med Univerzo v Ljubljani in podjetjem Microsoft. Rektor Univerze v Ljubljani, Jože Mencinger in generalni direktor Microsofta, Jaka Stele sta podpisala dogovor o partnerskem sodelovanju, v katerem je začrtano “strateško sodelovanje o prenosu znanja in informacij z namenom posodobitve pedagoških, raziskovalnih ter administrativnih procesov na Univerzi ob uporabi sodobne informacijske tehnologije”. Kdaj bo omenjena tehnologija v manj skopih odmerkih oplazila tudi študente ljubljanskih fakultet, ni znano.
Leta 1999 je bila v Bologni podpisana deklaracije o Evropskem visokošolskem prostoru. Komunike o uresničevanju bolonjskega procesa, sprejet na konferenci ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, v Berlinu, septembra letos, podpisnicam deklaracije nalaga še intenzivnejše delo. Tudi Sloveniji. Šolsko ministrstvo je zaenkrat na razpravo o Bolonjskem procesu na spletnem forumu povabilo le profesorje, ne pa tudi študentov. Čeprav je res, da nikjer ne piše, da le-ti ne bi smeli sodelovati. Omenjeni forum, ki zaenkrat še ni pretirano živahen, lahko spremljte na naslovu
http://forumi.arnes.si/mszs/. Zanke in uganke Bolonjskega procesa pa si lahko med drugim razjasnite na spletnih straneh Univerze v Ljubljani.
Černjakova stranka pa je minuli teden opozorila na diskriminatoren Pravilnik za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Izredni študenti, ki plačujejo za svoj študij, niso zaposleni in niso prijavljeni na zavodu za brezposelne, po omenjenem pravilniku lahko opravljajo začasna in občasna dela. To pa ni omogočeno dijakom, ki za svoj študij prav tako plačujejo in niso zaposleni oziroma prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Zato se v SMS sprašujejo, zakaj slednjim to ni omogočeno. Še posebej se jim zdi nerazumljiva omenjena določba zato, ker nima nobenih finančnih posledic za proračun. Zato predlagajo spremembo petega člena tega pravilnika, ki določa, katere osebe lahko delajo preko agencij za zaposlovanje.
Mi pa vam predlagamo, seveda če se vam je današnja oddaja zdela zanimiva, da se čimprej prijavite na avdicijo Univerzitetne redakcije. Pišite na naslov:
avdicija@radiostudent.si
Z obilnim zalogajem informacij je vašo lakoto v Univerzitetnem info bloku potešila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>