Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Infoblok - VOJNA ALI SVOBODA? TO JE ZDAJ VPRAŠANJE (2234 bralcev)
Ponedeljek, 17. 1. 2011
univerza



...reorganizacija ŠOU-a...
...Dijaška organizacija Slovenije proti Zakonu o malem delu...
...tunizijska Jasminova revolucija...

Skoraj dve tretjini Slovencev menita, da najhujše posledice krize za trg dela še prihajajo, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer, objavljena ta teden v Bruslju. Da je vpliv krize na službe že dosegel vrhunec, meni 33 odstotkov Slovencev in 42 odstotkov Evropejcev, da najhujše še prihaja, pa 63 odstotkov Slovencev in 48 odstotkov Evropejcev.

Še lani spomladi je to, da najhujše še prihaja, mislilo 55 odstotkov anketiranih Evropejcev, tako da se je pesimizem v povprečju v Evropski uniji zmanjšal za sedem odstotnih točk, medtem ko v Sloveniji od julija 2009 ostaja približno enak. Velika večina tudi misli, da bi morala EU igrati pomembnejšo vlogo pri soočanju s krizo, še kaže Eurobarometer. Medtem večina Evropejcev meni, da njihove vlade pri dosedanjem soočanju s krizo niso ukrepale učinkovito.

O tem, kako navzgor v težkih časih, so modrovali celo uspešni slovenski poslovneži. Na okrogli mizi Zavoda Ypsilon na Bledu so izpostavili preveliko prepredenost politike z gospodarstvom, težave v šolskem sistemu, duhovno rast in nujnost medgeneracijskega sodelovanja.

Tradicionalne vrline, kot so zmernost, previdnost in krepost, so postale nekaj negativnega in tisti, ki so se po njih ravnali, so bili videni kot slabiči. Da je sistem kapitalizma sistem obrnjenih vrednot, je prepričan generalni direktor družbe Medis Tone Strnad. Spomnili so tudi na generacijske razlike, ki jih je poudarila civilizacija in po katerih otroci in starejši niso videni kot uporaben del družbe. Tu gre zlasti za starejše - njihovih modrosti in izkušenj družba, ki se osredotoča na aktivno delovno obdobje, ne zna ceniti.

Strinjali so se, da je šola močno zaostala za časom in je v hudi nevarnosti, ker je postala zelo nezanimiva. Učitelji nimajo resursov, tehnologij in načinov, kako pritegniti pozornost otrok. Zato pozivajo k premisleku o tem, kako izkoristiti potencial mladih ljudi, kjer naj bi bila ključna diferenciacija in prepoznavanje izjem.

Dejstvo je, da je kljub bolonjski reformi slovenski visokošolski izobraževalni sistem slab in potreben korenite prenove. Mladina, ki vstopa v sistem, ni motivirana, da bi študij končala, ampak se v sistemu valja do 30. leta ali še čez. Če bi se politiki malo bolj pobrigali za šolski sistem in dodali v sofinanciranje kašen evro več, bi bilo lažje razširiti nekatere ideje.

Tako je novi predlog uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov naletel na ostre odzive, zlasti s strani primorske in mariborske univerze, zato se seli v državni zbor. Pripombe na uredbo bodo namreč na nujni seji obravnavali člani parlamentarnega odbora za visoko šolstvo. Uredba po zagotovilih ministrstva prinaša stabilnejši model financiranja.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se namreč oddaljujejo od glavarinske logike razporejanja sredstev glede na število študentov in predlagajo bistveno manjšo variabilnost. Variabilnost temeljnega stebra naj bi bila tako zgolj triodstotna in odvisna od ocene učinkovitosti, prehodnosti in mednarodnega sodelovanja. Razvojni steber naj bi se ob razpoložljivih sredstvih delil na podlagi kriterijev raznovrstnosti, internacionalizacije, kakovosti in socialne razsežnosti.

Za vzpostavitev razmerij med visokošolskimi zavodi bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo uporabilo razrez lanske realizacije financiranja ob upoštevanju stroškov uvajanja novih programov na primorski univerzi. Predlog uredbe za leto 2011 Univerzi v Ljubljani tako namenja dobrih 174 milijonov evrov, Univerzi v Mariboru dobrih 54 in Univerzi na Primorskem dobrih 12 milijonov evrov.

Glasne kritike predlagane uredbe prihajajo tudi od predstavnikov Študentske organizacije Slovenije. V ta namen so sklicali sejo delovne skupine Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja. Jasno so povedali, da ne podpirajo Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020. Nasprotujejo namreč predlaganemu besedilu, ki ne vsebuje pripomb in predlogov študentov, ki bi izboljšali področje visokega šolstva. Prav tako se novo besedilo v določenih točkah zelo odmika od prvotnega predloga Drzne Slovenije in pomeni povsem nov dokument, ki pa visokošolskega prostora ne ureja tam, kjer je to najbolj potrebno.

Obljube o sredstvih ni, zato se bojijo, da bo tudi ta predlog ostal le na papirju. Več o namenih seje nam je povedal Rok Primožič, namestnik predsednice Študentske organizacije Slovenije:

 

Skupaj so stopili tudi dijaki. V petek, 14. januarja 2011, so se na seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije zbrali dijaški poslanci. Na seji je bila ključna točka glede zakona o malem delu. Po zaključku seje so se polnoletni dijaki odpravili na Upravno enoto Ljubljana Center, kjer so prispevali podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma proti zakonu o malem delu.

Več o samem povodu za zbiranje podpisov Mitja Lešnik, član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije:

Stvari pa le niso povsod tako črnoglede, saj je vse več otrok s posebnimi potrebami vključenih v redne osnovnošolske izobraževalne sisteme in s tem integriranih v družbo. Vendar so ti otroci manj uspešni kot njihovi sovrstniki, je pokazala analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Analiza, ki jo je pripravila delovna skupina na ministrstvu za šolstvo, je pokazala, da je bilo leta 1975 v Sloveniji približno pet odstotkov populacije otrok vključenih v različne posebne šole oz. zavode, v šolskem letu 2009/10 pa samo dva odstotka otrok. Delež otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah je v lanskem šolskem letu znašal 4,5 odstotka, kar nas postavlja v zlato sredino med evropskimi državami.

Največja težava pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje je po mnenju Opare njihov slabši učni uspeh in rezultati, predvsem v zadnji triadi osnovne šole. Opara je opozoril, da tako pri matematiki 81 odstotkov otrok s posebnimi potrebami dosega manj kot 50 odstotkov učnega uspeha.

Na sekundarnem nivoju izobraževanja je situacija nekoliko drugačna, saj se populacija mladih s posebnimi potrebami zaveda svojih hib in je manj ambiciozna ter se vključuje v manj zahtevne srednje šole. Tisti, ki se vključujejo v srednje šole, kjer se opravlja poklicna ali splošna matura, pa so enako uspešni kot drugi.

Posebne potrebe se obetajo Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, kjer naj bi se zgodila reorganizacija. Spletni portal časnika Finance piše, da naj bi letos izgubila službo približno tretjina od 63 zaposlenih na ljubljanski študentski organizaciji. Predsedstvo trenutno opravlja analizo stanja v organizaciji, na podlagi katere bo pripravilo načrt reorganizacije.

Na ŠOU v Ljubljani so poudarili, da je reorganizacija potrebna zaradi zmanjšanja sredstev z naslova prihodkov organizacije. Študentska organizacija Slovenije je s spremembo študentske ustave julija lani ljubljanski enoti odvzela približno tretjino sredstev, ŠOU v Ljubljani pa je moral tako lani septembra že sprejeti rebalans finančnega načrta.

Načrtovana reorganizacija ŠOU v Ljubljani se bo nanašala na vsa področja delovanja organizacije - tako na projektni del organizacije kot tudi na področje stroškov dela. Pri tem je treba poudariti, da reorganizacija ne pomeni vselej nujno ukinjanja dejavnosti in odpuščanja, zato je v trenutku, ko se seznanjamo s stanjem v organizaciji, o tem prezgodaj oziroma nemogoče govoriti, so še zapisali.

Organizacija ima sicer 20 zaposlenih, še 43 pa je redno zaposlenih v sedmih javnih zavodih, ki so v lasti ŠOU: Zavod K6-4, Radio Študent, Hostel Celica, ŠOU Šport, Študentska založba, Zavod Šolt in Študentska svetovalnica.

Reorganizacija nekaterih, spet drugim je prekipelo do te mere, da so se odločili izpeljati revolucijo. V Tuniziji se nadaljuje državni udar, ki odmeva po vsem svetu. Pobeg tunizijskega predsednika Bena Alija, ki je sledil nasilnim protestom, je močno opozorilo za diktatorske režime v arabskem svetu.

Tunizijska jasminova revolucija, kot so jo poimenovali analitiki, je prvi primer, ko so prebivalci s protesti uspeli izgnati predsednika v arabskem svetu. Poudarjajo, da bi bili dogodki lahko navdih tudi za druge arabske države, saj se v številnih soočajo s podobnimi težavami kot v Tuniziji. Predvsem se soočajo z brezposelnostjo, kršitvami človekovih pravic in nasilnimi prijemi policije.

Politični preobrat v domovini pozdravljajo tudi Tunizijci, ki živijo v tujini. Na shodu v središču Pariza se je v soboto zbralo okoli 8000 ljudi, v Marseillu kakih 2000, o demonstracijah v znak solidarnosti s Tunizijci pa so poročali tudi iz Švice, Italije in Belgije.


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK


 

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper vabi na tematsko razpravo z naslovom Diskriminacija muslimanov na trgu dela v ponedeljek, 17. januarja 2011, ob 17. uri v Celju na Ljubljanska cesti 5a.

V Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani bo potekalo predavanje Jureta Breceljnika, ki nam bo predstavil, kako se snema video s fotoaparatom v ponedeljek, 17. januarja 2011 ob 18. uri.

Za navdušence Rimskega imperija pa bo v Španskih borcih, na Zaloški 61 v Ljubljani, še zanimivo predavanje Miha Franca o rimski vojski in artileriji. Predavanje bo potekalo v sredo ob 20.00.

V sredo lahko obiščete Infoshop. V goste prihajata dva anarho-sindikalistična aktivista iz Španije. Z njima boste lahko spregovorili o družbeni situaciji v današnji Španiji in o sindikalnemu boju v post-industrijskih okoliščinah. Skupaj boste iskali anarhistične alternative v krizi kapitalizma in zagovarjali vizijo svobodnega samoupravljanja.

Samoupravljal Miha Vrhovšek, pregledoval in popizdeval Francii.

 



Komentarji
komentiraj >>