OFF NAPOVEDNIK

V južnoafriškem Johannesburgu se je pojavila nova tržna niša na polju tatvin. Tatovi so namreč začeli ropati semaforje. To ne pomeni, da vzamejo cel semafor in ga naknadno pretopijo ali razstavijo, ampak ukradejo iz njega zgolj sim kartico za mobilne telefone. Tako je, dobro ste slišali. 600 semaforjev v glavnem mestu Južne Afrike vsebuje sim kartice, ki mestno cestno agencijo opozorijo, ko kakšen semafor ne deluje pravilno. Agencija sumi, da so imeli roparji povezave bodisi v agenciji ali dobaviteljih opreme.

Zločin res zveni smešno, a škoda, ki jo je povzročil, to ni. Samo popravilo semaforjev bo stalo okoli 1,3 milijona dolarjev, stroški pa so tudi drugje. Tatovi so namreč pred preklicem kartic z njimi opravili mnogo telefonskih klicev. Samo z eno je bil storjen račun v višini 4,500 dolarjev, ukradenih pa je bilo okoli 150 kartic. A oblasti pozabljajo na pozitivne eksternalije tega posla. Tatovi so bili lahko dalj časa v stiku z ljubljenimi osebami in hkrati prihranili precej denarja, ki ga lahko sedaj vlagajo v južnoafriško gospodarstvo.

Berete OFF Program Radia Študent, ki se vleči takšne zaključke uči od neoliberalnih ekonomistov.

OFF PROGRAM

V nedeljo se je po 25ih letih izgnanstva na Haiti iz Francije vrnil nekdanji haitijski diktator Jean-Claude Duvalier, a ni dolgo brezskrbno užival v karibskem podnebju. V torek so ga namreč aretirali, ga več ur zasliševali, nato pa se je vrnil v hotel Karibe v glavnem mestu Port au Prince, kjer prebiva. Duvalier, znan tudi kot Papa Doc, je obtožen korupcije in kriminalnega povezovanja, preiskovalni sodnik pa se mora zdaj odločiti, ali bo proti njemu nadaljeval postopek. Skupine za zaščito človekovih pravic ga obtožujejo tudi kršenja človekovih pravic, izvensodnih pobojev in mučenja.

Na Haitiju pa se širijo še nepreverjene govorice, da se v Panami nahaja Jean-Bertrand Aristide, prvi demokratično izvoljeni haitijski predsednik, ki je bil strmoglavljen leta 2004. Sam Aristide pravi, da so udar proti njemu podprle Združene države Amerike, sedaj pa naj bi se iz Paname preko Kube nameraval vrniti na Haiti.

Bolivija je sprožila diplomatsko ofenzivo za odpravo mednarodne prepovedi žvečenja listov koke. Bolivijski zunanji minister David Choquehuanca po Evropi zbira podporo za odstranitev koke s seznama prepovedanih drog Združenih narodov. Španija je Bolivijo že podprla in obljubila, da bo skušala posredovati pri evropskih državah, za katere se sumi, da bodo vložile svoja nasprotovanja pobudi. Makedonija in Kolumbija sta nasprotovanje že izrazili, a ga umaknili po bolivijskem lobiranju. Bolivijski predsednik Evo Morales si že dolgo prizadeva za priznanje razlike med koko in kokainom. Morales je bil pred predsednikovanjem tudi sam gojitelj koke in vodja sindikata gojiteljev koke. Da bi ustvarilo legalni trg za proizvode iz koke, je neko bolivijsko podjetje izdelalo pijačo, narejeno iz izvlečka kokinih listov. Pijača se imenuje Coca Brynco.

Afganistanskega predsednika Hamida Karzaja je posebno afganistansko sodišče, ki preučuje nepravilnosti na septembrskih parlamentarnih volitvah, pozvalo, naj preloži ustanovno zasedanje novega parlamenta, ki je predvideno za nedeljo. Vodja petčlanskega sodišča Sidikulah Hakik je dejal, da bi morali ustanovno zasedanje preložiti vsaj za mesec dni. To bi dalo sodišču čas, da bi odločilo, ali je potrebno ponekod ponovno štetje glasov. Po drugih parlamentarnih volitvah, po tem ko so talibani izgubili oblast, je volilna komisija izločila 24 kandidatov, ki so bili izvoljeni in razveljavila približno četrtino od pet milijonov oddanih glasov.

Afganistanske oblasti sporočajo, da je v eksploziji obcestne bombe na vzhodu države umrlo 13 civilistov, med njimi ženske in otroci. Notranje ministrstvo je za napad okrivilo, kot se je izrazilo, sovražnike afganistanskega ljudstva, kar se nanaša na talibane.

Še vedno poka tudi v Iraku. V dveh današnjih samomorilskih napadih severovzhodno od Bagdada je bilo ubitih petnajst ljudi, 80 pa ranjenih. V Bakubi se je en napadalec zaletel v zgradbo varnostnih sil z reševalnim vozilom, polnim eksploziva. Uro in pol kasneje pa se je drug samomorilski napadalec z avtom razstrelil ob množici šiitskih romarjev v mestu Galbija.

Rudolf Elmer, nekdanji švicarski bankir, ki je predal organizaciji Wikileaks podatke o bančnih računih posameznikov in podjetij na Kajmanskih otokih, je stopil pred sodnika v Zürichu zaradi obtožb o izdajanju bančnih skrivnosti in izsiljevanja denarja. Elmer trdi, da je podatke posredoval Wikileaksu zaradi moralne obveze, saj je sumil, da gre za utajo davkov. Poleg tega pravi, da ni kršil švicarskih zakonov, saj gre zgolj za podatke, povezane s Kajmanskimi otoki. Elmer je do leta 2002 delal za Julius Baer, privatno švicarsko bančno skupino, ki je takrat odpustila. V Julius Baer-u zato pravijo, da se Elmer zgolj maščuje iz osebnih razlogov. Leta 2007 je Wikileaksu Elmer že posredoval nekatere tajne podatke omenjene banke.

Kot piše beograjski časopis Večernje novosti, je nekdanja ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright podporo neodvisnosti Kosovu dobro unovčila. Njena družba Albright Group naj bi pri preprodaji kosovskega operaterja Ipko, ki ga je lani kupil Telekom Slovenije, precej zaslužila. Albrightova je po navedbah omenjenega časopisa dobila delež od 71 milijonov evrov, kolikor je bil po cenitvi nizozemske revizijske hiše KPMG vreden Ipko. Ta cenitev se je izkazala za napačno in za okoli 20 milijonov evrov previsoko. Tako je nekdanja uprava Telekoma Slovenije nekdanjim solastnikom Ipka, tudi Albrightovi, omogočila do 20 milijonov evrov dodatnega zaslužka. Albright Group je imela petodstotni lastniški delež v Ipku. O finančnih ugodnostih za ameriške politike zaradi svoje naklonjenosti neodvisnosti Kosovu srbski mediji že dalj časa poročajo in špekulirajo. Naj dodamo, da je Telekom Slovenije v Ipko v petih letih vložil okoli 200 milijonov evrov.

V hčerinski družbi SCT - SCT Obrati - so danes delili delovne knjižice. Podjetje je šlo namreč v stečaj, 245 delavcev pa čaka negotova prihodnost. Delavci se pritožujejo, da jim podjetje več let ni plačevalo socialnih prispevkov, ob izgubi delovnega mesta pa, ker gre tudi za tuje delavce, izgubijo tudi pravico do nastanitve v samskem domu. Podjetje se brani, da je prispevke plačevalo, a je pred petimi leti SCT reorganiziral poslovanje in plačal prispevke za 12.000 delavcev, česar na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še niso uredili. Govorili smo z Irfanom Beširovićem iz Socialnega centra Rog in predstavnikom Nevidnih delavcev sveta:

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je sporočilo, da so v 12-ih dneh skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, študentskimi in drugimi organizacijami že zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. Vseeno bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali do konca roka, torej do 6. februarja. Referendum o malem delu je tako zagotovljen.

Amnesty International Slovenija je, kot smo napovedali že v ponedeljek, včeraj, ob drugi obletnici konca izraelske ofenzive, zbirala podpise v podporo pravicam žrtev te ofenzive. Kako je akcija potekala in koliko ljudi je prispevalo svoj podpis, nam je povedala Ana Čemažar iz Amnesty International Slovenija: