Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KAJ SE SKRIVA ZA PODRAŽITVAMI OSNOVNIH ŽIVILSKIH SUROVIN? (2712 bralcev)
Petek, 21. 1. 2011
Luka T in Luka P



Z današnjim dnem so se v trgovinah spremenile cene osnovnih živil kot je kruh, meso in mlečni izdelki. Proizvajalci so cene prisiljeni zvišati zaradi podražitve osnovnih kmetijskih surovin na globalnih trgih. Najpomembnejše med temi so pšenica, koruza in soja, katerih cena se je od lanskega poletja povzpela za več kot 100 odstotkov.

Z današnjim dnem so se v trgovinah spremenile cene osnovnih živil kot je kruh, meso in mlečni izdelki. Proizvajalci so cene prisiljeni zvišati zaradi podražitve osnovnih kmetijskih surovin na globalnih trgih. Najpomembnejše med temi so pšenica, koruza in soja, katerih cena se je od lanskega poletja povzpela za več kot 100 odstotkov.

Da pojav le ni tako enostaven, naj pojasnimo koliko dejavnikov botruje tem podražitvam. Kot glavne razloge se navaja podnebne spremembe, kot so vodne ujme v Avstraliji in požari v Rusiji. Zaradi povečevanja prebivalstva v razvijajočih se ekonomijah in vedno večjem povpraševanju po živilih pa je na svetu tudi vse več lačnih ust, kot eden od dejavnikov pa se ne pozablja omeniti niti gospodarske krize.

Poklicali smo uspešno družinsko podjetje Pekarno Pečjak. Silvester Pečjak nam je predstavil težave s katerimi se sooča njihovo podjetje ob splošnem dvigu cen surovin:



Pojav krize je povečal tudi špekulativno dejavnost borznih posrednikov, to nam je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar:



Surovine se na svetovnih trgih ocenjujejo v ameriških dolarjih, zato je evropski prostor prizadet tudi zaradi tečajnih nihanj med evrom in dolarjem. Padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem je tako še zvišal nabavne cene surovin za evropske proizvajalce živil. To nam je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske raziskave:



Podobnega mnenja je tudi Kuhar, ki naraščanje cen vidi v krepljenju dolarja.



Vsi sogovorci so se strinjali, da je v ozadju podražitev tudi borzno špekuliranje, ki se je po krizi 2008 iz propadlih trgov z derivati in nepremičninami preselilo v realnejši sektor industrijskih surovin. Zato smo Pečjaka vprašali:



Presenetilo nas je, da tako malo ljudi v branži pozna glavne akterje na svetovnih trgih, Pečjaka smo vprašali, zakaj on misli, da je temu tako:



Velika podjetja, ki se ukvarjajo z borzno špekulacijo se velikokrat skrivajo pod nazivi kot nacionalne rezerve. Poslušajmo, kaj je tem povedala sekretarka Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.



Poklicali smo tudi Jane Howard, predstavnico za odnose z javnostmi pri Svetovnem program za hrano, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Podobno vprašanje smo zastavili tudi njej:



Howardovo smo še vprašali:



Presenetilo nas je, da je tako malo znano o največjih akterjih, ki na borzah določajo cene, katere zadevajo tako proizvajalce kot uporabnike tudi pri najosnovnejših življenjskih dobrinah. Zato smo poklicali Murraya Worthyija, ki je snovalec politike pri nevladni organizaciji Gibanje za razvoj sveta:



Kot vemo, borze določajo cene, borzni posredniki pa kupujejo surovine od neposrednih proizvajalcev in jih prodajajo predelovalcem. Delujejo kot posrednik, ki v sodobnem tržnem sistemu odkriva pravo ceno izdelkov. Begalo nas je vprašanje, zakaj kmet svoje pšenice ne bi mogel prodati mlinarju, zakaj sploh potrebuje svetovni borzni sistem. V javnosti se namreč ponovno pojavljajo ideje o samopreskrbnosti Slovenije. Kaj je problem slovenskega kmetijstva, nam je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.



Kakšno je trenutno stanje samopreskrbe in kdo so glavni dobavitelji surovin, nam je predstavila Janja Kokolj-Prošek:



Za konec smo Kokolj-Proškovo vprašali še:



Torej, kot glavnega med borznimi špekulatorji smo izbrskali našo staro znanko investicijsko banko Goldman Sachs. Ta očitno ni le solastnik socialnega omrežja Facebook, ne izdaja le ugodnih bonitetnih ocen, ki Grčijo pripeljejo v Evropsko denarno unijo in ne razmišlja le o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske Banke, ampak sedaj špekulira tudi s cenami osnovnih živilskih surovin. Vsekakor pa ostaja največji prejemnik ameriške državne pomoči.

Kultivirala sta Luka T. In Luka P.



Komentarji
komentiraj >>

Re: KAJ SE SKRIVA ZA PODRAŽITVAMI OSNOVNIH ŽIVILSKIH SUROVIN?
polonat [22/01/2011]

ni ti treba biti tako patetičen.poglej slovenskega kmeta kako životari zaradi cene 1 litra mleka pa si boš prihranil pot do afrike bože. kaj se skriva zadaj? nagrade veleumnih bančnikov, kaj pa drugega :)
odgovori >>

    Re: KAJ SE SKRIVA ZA PODRAŽITVAMI OSNOVNIH ŽIVILSKIH SUROVIN?
    polonat [22/01/2011]
    pa ne židovskih kreten religiozen!
    odgovori >>

      Re: KAJ SE SKRIVA ZA PODRAŽITVAMI OSNOVNIH ŽIVILSKIH SUROVIN?
      polonat [25/01/2011]
      Hej! Kdo komentira z mojim nickom na RŠ strani! Bom jezna! Lp, P
      odgovori >>

Re:
Bože Sačuvaj [21/01/2011]

Tole bi z dodatkom parih posnetkov afriških otrok z napihnjenimi trebuščki in židovskih bankirjev s prostozidarskimi prstani brez problema prodali pod naslovom Zeitgeist 4. Sramota za rš!
odgovori >>