Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ta teden koalicijskim strankam predstavilo kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim želijo doseči širši družbeni konsenz, pa čeprav na račun zmanjševanja človekovih pravic. Po novem predlogu tako istospolni pari ne bi mogli vstopiti v zakonsko zvezo tako kot heteroseksualni pari, ampak bi se njihova zveza imenovala partnerska skupnost. Ta obstaja že po sedanjem zakonu, vendar jo kompromis redefinira na način, da bodo pravice izenačene z zakonsko zvezo v vseh točkah, razen v eni. Istospolna družinska zveza bo otroka v Sloveniji lahko posvojila samo v primeru, da bo eden izmed obeh članov skupnosti tudi biološki oče ali mati otroka.

Prvi predlog družinskega zakonika je bil sicer javnosti predstavljen že pred letom in pol. Proti njemu je bila takoj sprožena kampanja tistega dela civilne družbe in političnega spektra, ki se pri urejanju te tematike sklicuje na svojevrstno razumevanje naravnega prava in tradicionalnih družbenih ter družinskih vrednot. Državno sekretarko na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak smo zato vprašali, na kateri točki je ministrstvo obupalo nad možnostjo uveljavitve prvotnega predloga zakonika:



Pravzaprav velja široko družbeno in politično soglasje o nujnosti sprejetja novega družinskega zakonika. Nasprotovanje konzervativnih sil je osredotočeno izključno na tiste člene, ki bi pripadnikom istospolne skupnosti na podlagi 14. člena ustave – ta govori o enakosti vseh pred zakonom – zagotovili enake pravice, kot jih uživajo preostali državljani. Pristojni minister Ivan Svetlik je prvotni predlog zakonika branil z novimi praksami življenja v moderni družbi, ki zaradi zastarele zakonodaje pogosto padejo v pravno praznino. Dodal je, da ima pravo tudi usmerjevalno funkcijo. Državna sekretarka kljub temu zanika trditev, da potemtakem kompromisni predlog glede na ministrove besede ne more biti dober za istospolno skupnost:



Liberalna demokracija Slovenije kompromisnega predloga ne podpira, saj v stranki menijo, da v kolikor bi bil kompromis sprejet, bi zakon prepovedal nekaj, za kar je vrhovno sodišče že odločilo, da je v skladu z našim pravnim redom – posvojitev otrok s strani istospolnih parov v tujini – in bi bil kompromis neustaven. Državna sekretarka meni, da gre v tem primeru zgolj za domače priznavanje tuje sodne odločbe. Pravne ureditve držav se namreč razlikujejo. Govorili smo z generalnim sekretarjem Liberalne demokracije Urošem Petohlebom:



Sociolog Roman Kuhar se s kompromisom ne strinja, vendar meni, da je vseeno bolje sprejeti ponujeno kot pa nič:



Socialni demokrati podpirajo nov predlog zakonika, vendar le v primeru, da se bo večina v Državnem zboru z njim strinjala. Vodja poslanske skupine Dušan Kumer se strinja z tezo, da je nov predlog diskriminatoren do istospolnih parov, kar se tiče posvojitve otrok. Kompromis v Socialnih demokratih opravičujejo s tem, da bi drugače spet zapadli v vrtinec vetov, referendumov in podobnega. Je pa paradoksalno, da Dušan Kumer pravi, da v kolikor ta kompromis ne bo sprejet, bo popravljen na prejšnjo različico predloga zakonika. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Dušan Kumer:



Tatjana Greif iz sekcije Škuc-LL je že ob predstavitvi prvotnega predloga družinskega zakonika pred letom in pol izrazila dvom v predstavljeni način reševanja problematike istospolne skupnosti. Kakšno je njeno sedanje stališče do kompromisnega predloga?



Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn, sicer zagovornik prvotnega predloga zakona, o kompromisu meni tole:



Vito Rožej iz stranke Zares pravi, da je v njihovi stranki več soglasja glede kompromisnega predloga, kot pa ga je bilo do prvega predloga. Prepričan je tudi, da ne gre za gnil kompromis. Po njegovih besedah lahko to morda trdi tisti, ki na ves glas zagovarja določene pravice, v resnici pa si sploh ne želi njihove pravne uveljavitve. Glede pomislekov opozicije, da bi bilo problematiko istospolne skupnosti bolje reševati v ločenih zakonih, Rožej meni, da bi bilo to še slabše in bolj diskriminatorno. Zanimalo nas je, zakaj koalicija oziroma vlada vseeno ni zastavila svoje politične kredibilnosti za uveljavitev prvotnega predloga, kar je naredila recimo španska vlada. Ne nazadnje je vlada v primeru pokojninske reforme ne glede na vsa nasprotovanja šla do konca.



Določeni večinski pogledi se v družbi včasih postopoma spremenijo po uveljavitvi zakonodajnih rešitev. Tak primer, čeprav ne povsem primerljiv s pričujočo situacijo, je odprava smrtne kazni. Ali Rožej meni, da je vloga zakonodaje tudi sprememba družbene zavesti?



Sociologa Romana Kuharja smo za konec zaprosili za širši komentar družinskega zakonika. Zakonik preferira monogamno obnašanje posameznika – kar je sicer navada v zahodnjaški zakonodaji - in družino definira kot zvezo med dvema posameznikoma. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo širšo definicijo družine:



Nov predlog družinskega zakonika sta kultivirala Urh in Tadej.