OFF NAPOVEDNIK

Al Kajda se morda transformira v sodobnejšo teroristično skupino. Čeprav je boj proti ameriškemu industrijsko oboroževalnemu kompleksu in njegovim odvetnikom v podobi ameriške administracije legitimen in potreben, pa je treba priznati, da največkrat kot žrtve Al Kajdinih napadov stradajo osebe, za katere lahko večinoma upravičeno domnevamo, da so nedolžne. Sedanja finančna in gospodarska kriza pa je celemu svetu omogočila spoznanje, da so bolj kot politiki in vojske za mizerijo v svetu krivi bankirji.

Tako so v zadnji številki spletnega magazina Al Kajde z imenom "Inspire", ki izhaja v angleškem jeziku, omenjeni bankirji in banke, kot so Goldman Sachs, Citibank, JP Morgan Chase, Barclays in druge. Ne gre sicer za specifične grožnje, vseeno pa je ameriški zvezni preiskovalni urad FBI omenjenim bankirjem in njihovim matičnim ustanovam poslal sporočilo, naj bodo bolj previdni pri odpiranju prispele pošte. Tako kot strah zbujajo razni dopisi bank posameznikom o njihovih dolgovih, bodo morda strah bankirjem zbujale tudi povsem običajne pošiljke, naslovljene na njihovo ime. Vsi imamo svoje dolgove. Nekdo zgubi zaradi njih hišo, drugi glavo.

Berete karma OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Pritisk na egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka ne pojenja. Čeprav je v včerajšnjem televizijskem nagovoru Mubarak obljubil, da se na septembrskih volitvah ne bo potegoval za šesti mandat, to dela protestnikov ni zadovoljilo. Ti zahtevajo namreč njegov takojšen odstop in odhod iz države. Nekateri pa njegovo napoved po umiku vidijo kot sprejemljiv kompromis za obe strani. Tudi vojska, ki se je nekako postavila na stran protestnikov v minulih dneh, sedaj protestnike poziva, naj se vrnejo domov. Mohamed El Baradej, ena vodilnih figur opozicije, je Mubarakov govor označil za trik, ki bi mu omogočil obstanek na oblasti. Protesti se sicer nadaljujejo, a v precej manjšem obsegu kot včeraj. Opozicija je dala Mubaraku do petka čas za odhod s položaja. Tako za petek, ki je že dobil ime "petek odhoda", napoveduje pohod do predsedniške palače v Kairu.

Z glavnega trga v Kairu pa poročajo tudi o prvih spopadih med nasprotniki Mubaraka in njegovimi privrženci. Ti naj bi bili po nekaterih nepreverjenih podatkih plačani po 12 evrov za udeležbo v manifestacijah v podporo osovraženemu predsedniku.

Na Mubarakov govor se je odzvala tudi ameriška administracija. Predsednik Obama je v govoru pokroviteljsko pozdravil napore mladih Egipčanov za boljšo prihodnost in dejal, da Združene države podpirajo demokracijo in univerzalne človekove pravice. Ponudil je pomoč njegove države v tranziciji v Egiptu, a dodal, da mora biti ta konkretna, mirna in se mora začeti takoj. Poslušajmo odlomek iz njegovega govora:

Proteste v Egiptu je sprožil upor v Tuniziji, sedaj pa je znana tudi preliminarna bilanca žrtev le-tega. Sodeč po podatkih Združenih narodov je umrlo v Tuniziji najmanj 219 ljudi, ta številka pa vključuje tudi umrle v zaporniških uporih. Tunizijska vlada je predhodno trdila, da je žrtev 78, vodja preiskovalne ekipe Združenih narodov Bacre Waly Ndiaye pa pravi, da tudi njihova številka še ni dokončna in da se bo preiskava nadaljevala. Evropska unija je na prošnjo Tunizije že zamrznila premoženje pobeglega predsednika Ben Alija in njegove družine. Njihovo celotno premoženje naj bi znašalo kar okoli 5 milijard ameriških dolarjev.

Na Haitiju so se predsedniške volitve odvile že novembra lani, šele danes pa naj bi haitijska volilna komisija vendarle objavila rezultate in s tem končala politično negotovost v državi. Tako bo tudi znano, katera kandidata se bosta pomerila v drugem krogu volitev, ki naj bi bil 20. marca. Največ glasov v prvem krogu, 31 odstotkov, je dobila nekdanja prva dama 70-letna Mirlande Manigat, sledita pa ji Jude Celestin, kandidat stranke sedanjega predsednika Reneja Prevala, z 22-imi odstotki, le 7000 glasov manj pa je prejel pevec Michel Martelly. Opazovalci Organizacije ameriških držav so sicer ugotovili volilne prevare v korist Celestina in priporočili, da bi drugo mesto v prvem krogu volitev pripadlo Martellyju. Danes naj bi bilo tako znano, kdo od njiju bo tekmec Manigatovi v drugem krogu.

Poleg preiskav proti italijanskemu premieru Silviju Berlusconiju, teče preiskava tudi proti zunanjemu ministru Francu Frattiniju. Italijanski tožilci so se za preiskavo odločili, ker naj bi Frattini zlorabil svoj položaj s preverjanjem informacij o nepremičninskih poslih predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija v tujini. Frattini je namreč oblasti karibskega otoka Santa Lucija zaprosil za dokumente, ki naj bi dokazovali sporno poslovanje Finija z nepremičnino v Monte Carlu. Gre za stanovanje, ki ga je Finijevi stranki Nacionalno zavezništvo zapustila neka privrženka stranke. Fini naj bi ga prodal nekemu off shore podjetju, sedaj pa naj bi bilo stanovanje v lasti brata Finijeve partnerke Elisabette Tulliani. Tožilstvo je lani jeseni že ugotovilo, da glede prodaje ni dokazov o goljufiji, dokumenti, ki jih je pridobil Frattini pa naj bi dokazovali nasprotno. Treba je dodati, da sta bila Fini in Berlusconi do pred kratkim politična zaveznika.

Bizarna novica prihaja iz državnega zbora. Parlamentarne stranke se vse strinjajo glede nekega predloga zakona. Gre za predlog zakona o socialnem podjetništvu, ki prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Prvopodpisana pod predlog, poslanka Socialnih demokratov, Andreja Črnak Meglič meni, da bo socialno podjetništvo prispevalo k razvoju novih družbeno koristnih storitev in integraciji tistih, ki se težko vključijo na trg dela. Kot pojasnjuje poslanka Črnak Meglič, gre za podjetja, katerim ustvarjanje dobička ni glavni motiv. V poslanskih skupinah vseh strank so predlog pozdravili, v Slovenski ljudski stranki pa si želijo, da bi v koncept socialnega podjetništva spadale tudi kmetije. Več o tem v KrOFFu ob 18:00.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj - Umar - je ob izidu publikacije Ekonomsko ogledalo pripravil novinarsko konferenco, na kateri je bilo govora o cenah hrane in gibanju plač. Več o dognanjih Umarja na tem področju nam je povedal njegov direktor, Boštjan Vasle:

Civilna iniciativa "Naša dolina" je začela 25. januarja zbirati podpise pod peticijo z naslovom »Za Pivško kotlino brez streljanja«, s katero zahtevajo, da se na območju poligonov Poček in Bač takoj preneha z izvajanjem vojaških aktivnosti ter da se poligona kot vojaški območji ukineta. Poleg tega peticija zahteva tudi takojšnjo sanacijo tega prostora. Pod peticijo se je v nekaj dneh podpisalo, bodisi na spletu bodisi na papirju, že več kot 6000 ljudi. Kaj je sprožilo peticijo in kaj vse predlagatelji peticije še zahtevajo, nam je pojasnila Katja Jordan, predstavnica civilne inciative:

Svoj podpis pod peticijo lahko prispevaš na naslovu www.mcp.si/peticija.