Četrtek, 10. 2. 2011
FranciI in EvaP
...o vžigalicah...
...o netivu...
...o gorečem grmu...
...o revolucionarnem ognju...
...o žerjavici...
...vmes pa inkubator...
Posnetek prispevka v celoti!
Sprehod skozi Prešernov dan na predstavitev knjige, ki to ni bila, nam je ponudil revolucijo. Revolucijo predvsem v smislu raznorodnih skupin, ki so v skorajšnji obliki plenuma predstavljale odskočno desko od teorije do skorajšnje prakse. Zakaj je šlo? V slovenščino se je prevedlo knjigo Geralda Rauniga s pomenljivim naslovom Umetnost in revolucija. Socialni center Rog je tako rekoč pokal po šivih, v njem pa se je netil revolucionarni ogenj.
Netivo so za okroglo mizo poskušali definirati
Gerald Raunig, Andrej Kurnik v vlogi aktivista Socialnega centra Rog, Andreja Vezovnik, ki je predstavljala Prekerni inkubator, Gregor Kosi iz mariborske Pekarne, Tjaša Pureber v vlogi anarhistke iz Infoshopa, Andrej Škufca - predstavnik zboksanega Boksa in Matevž Kladnik, ki je politiziral po Politussovsko.
Diskurzivne vžigalice so se podajale od avtonomije znotraj kapitalizma do nasprotne pozicije zunaj kapitalizma. Matevž Kladnik je zagovarjal notranje izgorevanje kapitalizma:
Nasprotno nam anarhističen pogled kurjenja kapitalizma predstavi Tjaša Pureber:
O praktičnem sovpadanju nasprotnih pogledov na primeru trenutnega izgorevanja projekta BOKS nam je več povedal Andrej Škufca:
Teoretsko lahko gorenje koncipiramo tudi skozi interpretacijo Geralda Rauniga:
Intervencijo ne glede na izhodiščno pozicijo nam na podlagi metodologije delovanja Socialnega centra Rog in širše predstavi Andrej Kurnik:
Da ne pozabimo na vzroke in interventne potrebe, od premisleka do akcije pojdimo s trenutnimi perečimi vprašanji v Prekerni inkubator. Vzroke za nastanek nam je predstavila Andreja Vezovnik:
Če se v inkubatorju rojeva prekernost, je na mestu vprašanje, kam jo uvrstiti na metropolitanski ravni, ter kdo se v njej najde. Več o tem Andrej Kurnik:
Odprli smo horizont bojev na praktični ravni, za katerim se je prikazal teoretski goreči grm. Prisluhnimo Geraldu Raunigu:
V kontekstu revolucionarne misli Gerald vidi vprašanje umetnosti in alternative v odnosu do kapitalizma kot irelevantno. Zagovarja stališče vseobsegajoče povezanosti kapitalistične apropriacije:
Tlenje revolucionarnega ognja ter žerjavico umetnosti, na kateri si ni mogel speči krompirja, pa je komentiral Samo Selimović:
Oddaja v celoti:
Deklica z vžigalicami je bila Eva, Franček Piromanček je bil Franci.
Komentarji
komentiraj >>