NAPOVEDNIK

Republikanski kongresnik Chriss Lee, sicer dokaj nepoznan, je občutil vso krutost informacijske dobe in svobode, ki mu jo zagotavljajo Združene države Amerike. Lee je namreč odstopil z mesta predstavniškega doma, potem ko je prišlo na dan, da se je po internetu spogledoval z neko žensko. Pri tem podvigu ji je pošiljal svoje fotografije 'zgoraj brez'. V zagato se je spravil zato, ker je poročen, a ga ta svetinja republikancev ni ovirala pri spoznavanju žensk preko spleta.

Predvsem je odgovarjal na oglase na spletni strani Craigslist, pri tem pa so ga zasačili mediji pri poziranju brez majice in razkazovanju svojih mišic. Zgodba se seveda konča kot vsaka španska limonada. Lee je v odstopni izjavi dejal, da obžaluje svoja dejanja in posledice, ki so jih ta imela za njegovo družino, uslužbence in volivce. Priznal je, da je naredil velike napake in si bo trdo prizadeval za odpuščanje. Bi pa lahko sedaj, ko je zapustil mesto predstavniškega doma, užival vso svobodo Združenih držav Amerike in pravico do kršitve nekaterih božjih zapovedi.

Berete OFF program Radia Študent, ki se med drugim razkazuje tudi prek interneta!

OFF PROGRAM

Ministrica Združenih držav Amerike za domovinsko varnost, Janet Napolitano, je kongresnikom dejala, da se ZDA soočajo s povečano grožnjo terorističnih napadov. Pri tem je izpostavila, da teroristični aktivisti za napade novačijo tudi ameriške državljane in druge zahodnjake. Več o dogajanju čez lužo nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent iz ZDA, Lidija Poljaček.



V mestu Mardan na severozahodu Pakistana je samomorilski napadalec, preoblečen v šolarja, napadel vadbišče pakistanske vojske. Pri samorazstrelitvi je po dosedanjih podatkih poleg sebe ubil 27 vojakov, še kakih 40 pa je bilo ranjenih. Gre za enega najhujših napadov na pakistanske varnostne sile v zadnjih mesecih. Napad dokazuje, da so pripadniki talibanov in mreže Al Kaida, ki se zadržujejo na meji med Pakistanom in Afganistanom, kljub večletnim vojaškim operacijam proti njim, še vedno sposobni uničujočih gverilskih napadov. Vojaška vadbišča v Pakistanu so močno zastražena, a je napadalec tokrat vendarle uspel vanj prinesti večjo količino razstreliva, kar je očiten neuspeh vojske. Podobno se je zgodilo leta 2006, ko je bilo v napadu na isto vadbišče ubitih 35 vojakov. Za tokratni napad odgovornosti do sedaj ni prevzel še nihče.

V Indoneziji so preložili predvideni začetek sojenja kleriku Abu Bakarju Baširju. Ta je obtožen spodbujanja k terorizmu ter sodelovanja pri načrtovanju terorističnih napadov. V kolikor bo Bašir spoznan za krivega, mu grozi smrtna kazen. Sojenje Baširju na sodišču v Džakarti se je sicer začelo danes, a so ga takoj prekinili zaradi postopkovnih zapletov in ga bodo predvidoma nadaljevali v ponedeljek. Zaradi pričakovanja protestov so varnostni ukrepi v prestolnici močno poostreni. Policija Baširju očita, da je glavni organizator nove organizacije, imenovane Tandzim al Kaida Indonezija, ki se vzpostavlja v Acehu na Sumatri. Šlo naj bi za skupek več radikalnih skupin, kot so Džamaja Islamija, Islamska država Indonezije in leta 2008 oblikovana Baširjeva skupina Džamaja Anšarut Tauhid.

Kitajski borec za človekove pravice Čen Guangčeng, ki je bil v zaporu zaradi obtožb, da vlada izvaja prisilne abortuse, pravi, da je tudi po izpustitvi v hišnem priporu. Guangčeng je namreč trdil, da naj bi vlada izvedla prisilni abortus na 7.000 ženskah v njegovi provinci. Po lastnih besedah je vsak človek, ki mu skuša pomagati, zaslišan s strani oblasti, prav tako pa mu ni dovoljeno izstopiti iz hiše. Prejšnji mesec je državna sekretarka Združenih držav Amerike, Hillary Clinton, pozvala k njegovi izpustitvi iz zapora, zavzela pa se je tudi za izpustitev prejemnika Nobelove nagrade za mir Liuma Xiaoba, ki nagrade seveda ni mogel lastnoročno prejeti.

Grški javni uslužbenci ponovno stavkajo in s tem izražajo svoje nezadovoljstvo z varčevalnimi ukrepi grške vlade. Hkrati sta dva največja sindikata v zasebnem in javnem sektorju za 23. februar napovedala veliko stavko, s katero naj bi ohromili državo. Socialistična vlada po javnomnenjskih anketah kljub stavkam ostaja na vrhu politične lestvice s podporo 25 odstotkov državljanov. Grčija je zaradi dolžniške krize maja lani od Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada prejela 110 milijard evrov posojil. Zaradi tega se je morala grška vlada zavezati k zmanjšanju svojega javnofinančnega primanjkljaja. V skladu s tem je sprejela ostre varčevalne ukrepe. Reformirala je pokojninski sistem in sistem delovne sile, obenem pa je povišala tudi davke.

V okviru ANTIFA seminarja na Fakulteti za družbene vede bodo ob sedmih zvečer govorili o sodobnih arabskih revolucijah. Med drugim bodo tudi kritizirali poročanja zahodnih medijev o teh dogodkih. Več nam bo povedal eden od govorcev na okrogli mizi, Mirt Komel.



Na seji parlamentarne komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti so nadaljevali z obravnavo predlaganega zakona o arhivih. Nepovezani poslanec in član komisije Andrej Magajna je izpostavil, da niso arhivi nedostopni zgolj zaradi protipravnega zapiranja, ampak tudi zaradi tega, ker so bili številni arhivi Službe države varnosti nezakonito uničeni. Andrej Magajna:



Kaj pa Magajna meni o novem predlaganem zakonu?



Poslanka stranke Zares, Cveta Zalokar Oražem, je po zaslišanju predsednika uprave holdinga Zvon Ena, Simona Zdolška, pred komisijo državnega zbora, ki preiskuje brezplačnike, dejala, da je Mariborska škofija skoraj v celoti financirala brezplačnik Slovenski tednik. O razlogih za takšne ugotovitve smo spregovorili z Oražmovo: