Petek, 11. 2. 2011
jizah
Dokaz, da se za frazo Art Rap lahko skrije povsem zabavna, s paleto različnih plošč ovenčana raperska plošča je vsekakor večini neznani raper OPEN MIKE EAGLE. Fant je pri založbi Mush Records lani izdal presenetljivo všečno podtalno rapersko ploščo, slonečo na močnih funkerskih bobnih, sintih in predvsem močnih verbalnih zgodbah. V krožniku lani ustvarjenih plošč raperjev z zahodne obale je Micov dosežek predvsem ta, da ne napaja iz zakladnice L.A. rapa, temveč ga pelje po svoji poti. (v celoti!)
* Zgodba Opena Mika Eagla se začne leta 2004, ko se iz Chicaga preseli v zahodnoobalno meko hiphopa, Los Angeles. Tam kaj hitro spozna freestylersko rapersko ekipo Freestyle Fellowship ter Mikah-9-a in se pridruži širši ekipi podobno mislečih raperskih ustvarjalcev imenovanih Project Blowed.
S svojo drugačnostjo in artistično držo, značilno za ekipo Project Blowed, ter nekonformno rapersko formo, precej oddaljeno od voda zanesljivega, komfortnega raperskega udejstvovanja, kmalu prepriča založnike pri Mush Records, da je vreden izdaje pri tej precej drugače misleči založniški hiši.
Izid prvenca »Unapologetic Rap Art« kaj hitro preseneti rapersko poslušalstvo s svojo drugačnostjo, igrivostjo, kreativnostjo in drugačnim pristopom do zlorabljajoče raperske uniformiranosti. Mike namreč deluje kot izjemno premišljen, zaveden, samozavesten raper, kritičen do sodobne pop kulture in predvsem odrezav, iznajdljiv klepetač. Rapersko je morebiti malce monoton, saj svojega podajanja besedil in flowa bolj kot ne ne spreminja, a zato svojo nalogo k dodajanju širine vestno izpolnjujejo povečini skoraj vse podlage treh produkcijskih poglavarjev.
Njegovo edinstvenost, drugačnost, iskanje svojega stila in samega sebe, bolj kot ne reflektira skozi svoje zanimive tematske sklope. Poleg stanja v hiphopu in kritičnem pristopu do njega ter zavednih, socialnih in družbenih tematikah, v ostalih ozirih globoko presega klasično rapersko manifestacijo sorodnih tematik. Med drugim se Open Mike znotraj svojih besedilnih sklopov ustavlja pri plastičnih operacijah, tematikah povezanih z znanstveno fantastiko, helikopterji, življenjem na internetu oz. facebooku, apatičnostjo okolice in marsičem drugim. Njegova prava moč pa se pravzaprav skriva za tem, da zna resne zgodbe povedati na simpatičen in humoren način, bolj vesele pa na kritičen, s čimer drži tako konstanto zavednosti kot humornosti in nezateženosti, kljub temu, da glasbene podlage niso ravno najbolj klasičen raperski material. Na momente ga sicer potegne v svet pridiganja, mestoma pa zaide celo do stopnje tako visoke zavesti, da v njem zaznamo ščepec avantgardnosti.
Tekom albuma skorajda ne oddaja emocij in tudi sam deluje zelo čustveno oddaljen oz. odmaknjen, celo neoseben, geekovski ter zadržan, hkrati pa je povsem naraven, iskren in edinstven. Znotraj besedil najdemo veliko besednih iger, konceptualistične drže, sarkazma in lepo odprtih ter zaključenih zgodb. Skozi njegove ideje mu pomagajo potovati tudi veliki up zahodnoobalnega rapa Nocando, indie raperski veteran Busdriver, njegova ekipa Swim Team ter obetajoči Alpha MC, ki plošči sicer ne dodajajo pretirane širine, a hkrati albumu ničesar ne odvzamejo.
Produkcijsko album sloni na izjemnem producentu Exilu, ki mu na pomoč z malce manjšo uspešnostjo priskočita še Maestroe ter Alwayz Prolific. Vsi trije so z zvokom, precej oddaljenim od klasičnega zahodnoobalnega zvoka debelih basov in sončnih vzorcev, dodobra zapopadli slog govorca in ga popeljali globoko v svet artističnega in za večino raperskih poslušalcev nenavadnega zvočnega okrasja. Podlage temeljijo na močnih funkerskih bobnarskih breakih, zanimivih in precej neznanih samplih, raznovrstnih sintih, občasno frenetičnostjo, predvsem pa se ne bojijo poseči niti v svet drugi žanrov, akustičnih kitar, bluesa in neorganskih zvokov. Za vsem skupaj lahko še vedno najdemo klasično estetiko boom bapa devetdesetih, ki pa je nadgrajen v precej manj prašno, atipično formo.
Vplive Open Mikea bi verjetno iskali tako v kliki Native Tongue, na čelu z De La Soul in A Tribe Called Quest, kot s sorodnim zahodnoobalnim raperjem Abstractom Rudom, zgodnjim Nasom in ekipo Freestyle Fellowship na eni ter Busdriverjem, Tv On the Radio in še kakim tršim indie rockerskim bendom na drugi strani.
Konceptualizem albuma »Unapologetic Rap Art« veliko pove že z naslovom samim, a je k temu potrebno dodati, da se glava v raperskem ritmu premika kar sama od sebe, torej pretiranega artizma vsaj navzven poslušalec ne zazna. Konsistentnost, dovršenost in odprtost ter nezaprtost v svet klasičnih hiphop trendov in norm so glavne prednosti tega tehnično sicer še ne najbolj dovršenega emsija. Vsekakor pa bi Open Mike utegnil na svojih prihajajočih albumih svojo odličnost in kreativnost še nadgraditi in se povzpeti na sam vrh alternativnih raperskih imen tega trenutka.
pripravil Marko Godnjavec- Jizah
Komentarji
komentiraj >>