Veljavnost krovnega dokumenta, ki usmerja politiko in izvajalce na področju drog, je pretekla. Septembra lani je bila pod patronažo ministrstva za zdravje oblikovana delovna skupina za oblikovanje nacionalnega programa na področju drog do leta 2020.

Domače Nacionalno poročilo o stanju na področju prepovedanih drog za leto 2010 navaja izsledke prve slovenske raziskave o razširjenosti psihoaktivnih snovi v splošni populaciji med 18 in 65 let, ki je bila izvedena pred dobrima dvema letoma. Podatki govorijo, da je prepovedane droge v svojem življenju uporabilo 15,6 odstotkov prebivalcev. Prevladujoč delež tega, 15 odstotkov prebivalcev, se je zakajal in opajal z marihuano. S preostalimi prepovedanimi drogami sta imela tako imenovano vseživljenjsko izkušnjo 2 odstotka ljudi: 1,6 odstotka z ekstazijem, 1,4 odstotka s hlapi ali kokainom in 1,3 odstotka z LSD-jem. Vseživljenjska uporaba se je od leta 1994, ko so bili na voljo prvi podatki, več kot potrojila.

Od leta 2005 ni bil prijavljen noben primer novoodkrite okužbe z virusom HIV, ki bi bil posledica injicirajoče uporabe drog. S hepatitisom B naj bi bili okuženi približno štirje odstotki injicirajočih, s hepatitisom C pa dobrih 20 odstotkov.

Pogovarjali smo se s sociologom in podsekretarjem na ministrstvu za zdravje ter vodjo delovne skupine za oblikovanje nacionalnega programa do leta 2020, Jožetom Hrenom. Kje nasproti drugim državam stoji na področju drog trenutno Slovenija?



Kako problematiko zlorabe drog pri nas vidi direktor in ustanovitelj inštituta Odprte misli, Roman Paškulin? Inštitut se sicer ukvarja s preučevanjem tradicionalnih metod zdravljenja ter vrednotenjem terapevtskega potenciala naravnih zdravil.



V predlogu resolucije je veliko govora o sintetičnih drogah, ki pa predstavljajo le majhen delež konzumiranih psihoaktivnih substanc med prebivalci, na drugi strani pa je le malokdaj omenjena konoplja, ki pa, kot rečeno, zapeljuje skoraj 16 odstotkov državljanov. Zakaj je temu tako, nam je odgovoril Hren:



Torej so špekulacije, da bo morda v bližnji prihodnosti prišlo pri nas do legalizacije indijskega zelišča neutemeljene?



Onkraj zabetoniranih norm pa deluje Inštitut Odprte misli, kjer pod raziskovalne projekte navajajo tudi uporabo zdravil naravnega izvora pri terapiji sindroma odvisnosti, predvsem ibogaina in ayahuasce. Zadevo nam je širše predstavil Paškulin.



Kako daleč pa so raziskave na tem področju in kaj bolj ovira tovrstno terapijo, kulturne stigme ali pomanjkanje raziskav ter kako so terapije z ibogainom urejene po svetu?



Ljubljansko društvo Stigma je pionir ali pa starosta na področju izvajanja nizkopražnih programov na področju drog. Dnevnemu centru, svetovalnici, izmenjavi sterilnega pribora, zavetišču za uporabnike in uporabnice drog, žrtev nasilja – želijo v doglednem času dodati nove programe, ki si ponekod v tujini že utirajo pot. Okrepljeno delo z zaporniki, med katerimi naj bi jih droge uporabljala ali zlorabljala kar četrtina. Drugi takšen projekt so varne sobe. Govori vodja Stigme, Borut Bah:



Če je Borut Bah pri razvoju vsebin in inovacij na področju obravnave drog zmeren optimist, ga na drugi strani skrbi predvsem odsotnost ustreznega sogovornika na državni ravni. Nekdanji vladni Urad za droge je bil pred leti ukinjen, njegove pristojnosti pa prenesene na Sektor za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog na Ministrstvu za zdravje. Predstavnik Stigme tam pogreša koordinatorja, ki bi mnogoplastno in kompleksno področje sinergično usmerjal.

Dolgoletni in zadnji direktor urada za droge, Milan Krek, se z oceno ne strinja popolnoma. Trdi, da pomanjkanje državnega usmerjevalca ne bi smelo ovirati nevladnega sektorja pri ustvarjanju lastne platforme za dialog z državo.



Predsednico Zveze društev na področju drog Slovenije, Vilmo Kersnik, smo vprašali, če je po razpustitvi urada Zveza društev prevzela njegovo funkcijo:



Koliko društev pa je aktivnih v Sloveniji?



Za zanimivost: aktualni podatki kažejo, da se bo število starejših, ki imajo težave ali potrebujejo zdravljenje zaradi uporabe drog, med letoma 2001 in 2020, reci – piši – potrojilo. Doktor Krek je na dejstvo, da uporaba ali zloraba drog ni izključno domena mlajših generacij, opozarjal že pred leti:



Zakaj se pri preventivi sicer še vedno poudarja, da gre pri zlorabi za mladostnike, nam je razložil tudi Hren:



Združenje DrogArt deluje od leta 1999 z glavnim namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi. V preteklosti jih je pretežna večina opazovalcev najlaže spoznala po osveščanju za odgovorno rabo plesnih drog. Vodja DrogArta, Matej Sande, o tem in pa o morebitnem napredku, ki naj bi ga nov dokument prinesel, pravi:



Javna debata o predlogu resolucije o nacionalnem programu na področju drog do leta 2020 se bo med drugim zgodila tudi prihajajočo sredo v ljubljanskem Centru Evropa.