Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo s predavanja Rastka Močnika (2320 bralcev)
Torek, 15. 2. 2011
DPU



...razredni boj in identitete...

Razredni boj in identitete

 

V četrtek, 10.2.2011, je v okviru 14. letnika Delavsko-punkerske univerze v klubu Gromka predaval sociolog dr. Rastko Močnik, profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Tema predavanja je bil vznik identitetnih politik na mestu, ki ga je pred tem zasedalo razredno politično organiziranje, in problematične posledice tega premika za možnost emancipatorne politike.

 

Začel je, »kot dober Marxov učenec«, z razrednim bojem, z njegovo osnovno formulo, kot so jo kasneje razvili italijanski operaisti. Razredni boj je nasprotje med delovno silo in produkcijskimi sredstvi, pri čemer sta obe kategoriji zgodovinsko spremenljivi; tako vsaki stopnji razvoja produkcijskih sredstev pripada specifična tehnična sestava delovne sile. Pogoj dejanskega razrednega boja delavskega razreda je politična organizacija delavskega razreda - delavski razred mora najti način kako se na podlagi lastne tehnične sestave politično organizirati; pri tem pa moramo vedeti, da vsakokratna tehnična sestava delavskega razreda ravno razbija njegovo politično organizacijo v prejšnjem produkcijskem načinu. Konkretno: sindikalno organiziranje delavcev je stvar masovne fordistične proizvodnje in postfordistična atomizirana, fleksibilna sestava delovne sile ga ravno onemogoča.

 

Kako so te spremembe povezane z vznikom identitetnih politik? Po Močniku moramo vpliv iskati na ravni zagotavljanja preživetja gospodinjstev. Razmere fordističnega gospodarstva - zaposlitve za nedoločen čas, zagotovljene pokojnine etc. - so dopuščale dovolj permisivne odnose in relativno ekonomsko neodvisnost posameznih članov gospodinjstva. V nasprotju s tem, razmere splošne nezanesljivosti dohodka, značilne za postfordizem, pomenijo, da je za gospodinjstvo pomemben prihodek vsakega od članov. S tem se pojavi potreba po zagotavljanju zadostne kohezije gospodinjstva. Kohezijo lahko zagotavljajo ravno različne, na identiteti bazirane ideologije - predvsem ideologije religiozne in etnične pripadnosti.

 

Tako Močnik zaključi, da so identitetne politike spontan obrambni odziv delavskega razreda na spremembe v strukturi gospodarstva - hkrati pa niso nič, čemur bi kapital nasprotoval, ker je ta način obrambe zanj popolnoma nenevaren. Močnik je identificiral tri momente teh identitetnih ideologij, kjer se jasno pokaže njihova neustreznost, celo škodljivost za vsako emancipatorno politiko. Prvič, identitetna politika je vpeta v logiko pripoznanja; cilj je doseči pripoznanje zunanjega opazovalca. To navsezadnje pomeni, da se identiteta ne more izviti iz relacije podrejenosti neki avtoriteti, ki jo ima za pristojno za izrekanje tega pripoznanja. Navadno je to država, v kontekstu nacionalne emancipacije pa svetovni hegemon. Drugič, če je bila Marxova ocena francoske revolucije pod načeli univerzalnih človekovih pravic ta, da je sicer progresivna, toda nezadostna, po njej emancipacija pomeni zgolj abstraktno emancipacijo »sebičnih, osamljenih individuumov«. Za identitetne politike lahko ugotovimo, da nekoliko paradoksno temeljijo ravno na neki interpretaciji človekovih pravic, ki je hkrati kolektivistična in reakcionarna - pravica do lastne kulturne identitete najpogosteje vključuje mehanizem za discipliniranje lastnih pripadnikov. Tretjič, identitetne politike so bistveno pasivne; ne temeljijo na tem, kar (naj) počnemo, temveč na tem, kar smo. So esencialistične in s tem nujno konzervativne; politična aktivnost se načeloma zreducira na boj proti dejavnikom, ki identitete v njihovi pasivnosti ogrožajo, prizadevajo, žalijo - gre za hipohondrsko ideologijo užaljenih.

 

Naslednje predavanje v ciklu Razredni boj po razrednem boju bo v četrtek, 17.2. Predavala bo Vesna Leskošek, profesorica na fakulteti za socialno delo. Naslov njenega predavanja je Vpliv zmanjševanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenčno odvisnost od trga.

 



Komentarji
komentiraj >>