Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kaj lahko danes umetnost sploh spremeni? (4428 bralcev)
Ponedeljek, 8. 4. 2002
Turboslav




Naslov je vzet iz ust Nade V, večne blebetaške legende RŠ, urednice revije Ambient in ene od komedijantov v vlogah predstavnikov "intelektualnega lobija" nedavno minule podelitve Viktorjev.

Pa saj že kar nekaj časa govorimo o dizajnu in umetnosti, etiki in/ali estetiki, funkcionalnosti ali nefunkcionalnosti, o primarnem motivu, ki določi točko ovrednotenja... Dogodki nam sočasno pritrjujejo!

Kdaj pa je umetnost sploh spremenila svet? Ali je umetnost politika? Revolucionarna vloga umetnosti je zabloda predmodernih časov avantgarde skoraj sto let nazaj. Umetnost je bila vedno v zgodovini le majhen del kulture, ta pa je jemala motive (enako kot danes) v posnemanju ritualov. Skratka: funkcionalnost = kultura.

Ali je umetnost mrtva? Ali je revolucija mrtva? Konec zgodovine? Kultura vsekakor ni mrtva - kultura je alegorija sedanjemu času, ustoličenje nespremenljivosti tega trenutka, teh družbenih pozicij. Bolj nerevolucionarno pozicijo si ne moremo zamisliti!

In zakaj imenovati tvorce kulture umetnike? Saj jih ne... gre za njihovo uzurpacijo tega imena. Enako je uzurpator imena intelektualec "intelektualni lobi". Intelektualno ni prazno blebetanje "intelektualizmov polnih ust", v skladu z režiserjevo zamišljeno vlogo na odru. Inflacija intelektualnih besed - komentar režiserja Pograjca? Psi (intelektualci) lajajo - karavana (trgovci) gre naprej?

Zanimivo: med blebetači, ki to (po definiciji) so, je kar nekaj legend spikerskega posla, ki so kilometrino z jeziki nabirali na RŠ. Pikalo M, Jonas Ž, Nada V. Vsi so se v svojih preteklostih spogledovali z umetnostnimi izrazi, jih celo zavidanja vredno obvladali. Umetnostni izrazi (estetska govorica) so seveda le prazne besede, podobno kot so postmoderni stiroporni opinion-makerji množične kulture le prazne podobe intelektualcev (samodizajn). Podobno podobo gre najti v režiserju, konceptualnemu umetniku. Dejstvo je, da so se znašli v vlogah kulturnikov, še huje - v vlogah komedijantov bv režirani burleski(Jonas: Eurovizija je en sam cirkus!).

Tri sestre so se neprestano vlekle v ozadju, kar nakazuje obrise ozadja: kljub temu, da mame sploh ni bilo! Mama? Omnipotentna mama škandala s sestrami, Miša Molk, ki se kot prava "deus ex machina" ne pojavi, a je venomer prisotna. Zanimivo, še posebej, ker je za ritual plačala povsem druga televizija. Mojstrsko? In še enkrat zanimivo: intelektualni lobi so pravzaprav v veliki meri prav otroci velike mame MM, ki jih ta je v različnih trenutkih pristavila k veliki dojki TV Slovenije (Pikalo M, Andrea Effe). Še kakšnega Arturja Šterna bi pričakovali, mar ne. Hm, ali ne zveni vse skupaj kot teorija zarote? To je Slovenija, mama.

Travestiti in travestija. Če se (mi) je najprej zdelo, da so tri sestre ravno pravšnje ogledalo za vsesplošno travestijo, pa mi je ob izjemnem mišičarjenju omnipotentne MM (svojemu direktorju v brk je rekla ne!) pravzaprav postalo jasno, da s tremi sestrami nadaljuje režijo "gentrifikacije" (Dimitrij Rupel), pomeščanjenja, oziroma po moje: pomalomeščanjenja medijskega prostora. Ni vsebine - je le bleščeča medijska podoba. Na misel mi pridejo besede Tončija Kuzmaniča izpred nekaj let: "Če hočeš prikazati, da se nekaj ni zgodilo, daj to na televizijo!". Ali tako nekako...

Če torej umetnosti ni več v kulturi, če torej revolucije ni v politiki, to seveda ne pomeni, da jih sploh več ni. Ni jih le v množičnih medijih, v množični zavesti, kjer pa jih nikoli tudi ni bilo. Inteligenca tudi ni domena ljudskih množic - domena množic je najmanjši skupni imenovalec. Nosilec intelekta je vendarle vedno bil posameznik. S svojimi lastnimi motivi, ki niso narekovani od plačnika/naročnika rituala - so torej popolnoma nefunkcionalni. Drža umetnika je etična drža.

O vlogah bomo morali v naši oddaji še kaj več povedati - o življenskih vlogah, ki jih ni mogoče menjati kot srajce, o razliki med podobo in vsebino. Kajti vsebina je politična, etična ali neetična - vsebina je meso! In o privatnem in javnem. Kako je varljivo menjavati v javnosti srajce in ob tem pričakovati, da je še ostalo kaj od kredibilnosti. Kredibilnost je namreč etična kategorija. Kdor nima kredibilnosti je v življenju zgolj komedijant.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Kaj lahko danes umetnost sploh spremeni?
ivan [27/07/2008]

MOLIO BI DAMI POSALJE TE REKLAMNI MATERIJAL IZ,MOJE,LEPE,DEZELE,MAJCU,KAPU,TORBU, I DRUGO STO FIRMA ILI KOPANIJA,DRUSTVO, TURIZAM,DAJE.I REKLAMNI MATERIJAL O LECENJU DIJBETESA,TUPA2 I SAVET I NACIN LECENJA I O ISHRANI ZA DIJABETIS.2 NEKE CASOPISE REKLAMNE,ILI NOVINE,I JEDNU ZASTAVICU IZ SLOVENIJE,DRUGA IZDANJA,KOJI SU NAJBOLJI PROIZVODACI U SVETU ZA DIJABTICARE,U HRANI,LEKOVIMA,VITAMINIMA,i PCELARSTVO,ZELISCARI,DRUGE PROIZVODE.U SVECKOJ PROIZVODNJI,ZDRAV,ZIVOT.I SAVETE,I ISKUSTVA STA JE NAJBOLJE.HUMAN RESOURCES IZ SVETA MI SMO POTOMCI SLOVENACA,KOJ SU ZIVELI, U SRBIJI,drustvosava,ZA PRITISAK,GOJAZNOST,DIJABETIS,2 GOS IRENA, ANDRINI NAJBOLJSI,RECEPTI,ZA PRESNE JEDI.I GOS ALOIZ KOLAR DA MI NEKO IZ SLOVENIJE POSALJE NJIHOVA IZDANJ KNJIGE.ZAHVALJUJEM AJDOVNIK IVAN UL ZEMUNSKA BR 15/3 11070 NOVI BEOGRAD SRBIJA www.zrnco.co.yu www.diabeta.org
odgovori >>