Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NA 95,9 MHz (2362 bralcev)
Petek, 18. 2. 2011
Boris V.



… najmanj 24 mrtvih v protestih v Libiji …
… policija trdo tudi nad protestnike v Bahrajnu …
… Japonska predčasno prekinila lov na kite zaradi oviranja okoljevarstvenih aktivistov …
… MARŠ v novih težavah …

OFF NAPOVEDNIK

Egipčanska vojska si je na socialnem omrežju Facebook ustvarila profil, prek katerega želi vzpostaviti komunikacijo z egipčansko mladino, ki je sprožila revolucijo. Vojska je med Egipčani že tradicionalno spoštovana, ker pa protestov ni krvavo zatrla, se je njena priljubljenost še povečala.

Naborniški vojaški aparat je sicer naslednik kolonialne vojske, zaradi preobsežnosti pa ga Egipt sploh ne more vzdrževati. Vojska se zato opira na ameriško razvojno pomoč, ki vsako leto presega milijardo ameriških dolarjev.

Na svojem profilu so zapisali, da so posvečeni varovanju mirne tranzicije v demokratično vladavino. Ali to pomeni nov sekularen režim v ameriški režiji, še ni povsem jasno, a novi vladarji se bodo očitno morali zavedati, da so odvisni še od česa drugega kot le od 'lajkov' svojih oboževalcev.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, kjer plemenite laži ostajajo laži.

OFF PROGRAM

V protivladnih protestih v Libiji je v zadnjih dneh po ocenah aktivistov za človekove pravice umrlo najmanj 24 ljudi. Ponoči so se protesti nadaljevali v mestu Bengazi na vzhodu države, spopadi med protestniki in podporniki Gadafija in policijo pa naj bi se razširili na pet mest, vendar za zdaj v Tripoliju, glavnem mestu, večjih protestov še ni. Policija naj bi se po pričevanjih odzvala zelo trdo in celo streljala na protestnike, v bolnišnicah pa naj bi zdravniki tudi odrekali zdravljenje ranjenim protestnikom. Danes bodo v Bengaziju in al-Baydi pokopali umrle v protestih, pogrebi pa bi lahko po nekaterih ocenah sprožili nove proteste. Vodja libijske revolucije, polkovnik Moamer Gadafi, je na oblasti toliko časa, kolikor oddaja Radio Študent, torej že od leta 1969.

Pogrebi protestnikov, umrlih v četrtkovih protestih, potekajo tudi v zalivski otoški kraljevini Bahrajn. V posredovanju policije so umrli štirje ljudje, več kot sto pa je ranjenih. V Bahrajnu so zdaj prepovena javna zborovanja, kljub temu pa je napovedan shod v podporo oblastem. Na glavnih točkah prestolnice Manama so razporejeni tanki. Sunitska elita se tako z vojsko postavlja po robu šiitskim protestnikom, ki so najprej zahtevali odstop premierja, zaradi vladnega nasilja pa se zdaj širijo zahteve po umiku kraljeve družine. Združene države so previdne pri ocenjevanju položaja v Bahrajnu, saj imajo tam nameščeno peto mornariško floto, ki je ključna za njihove operacije v Iraku in Afganistanu, poleg tega pa je Bahrjan zelo blizu drugemu tesnemu ameriškemu zavezniku, Savdski Arabiji.

Medtem ko se ponekod v arabskem svetu boj šele dobro začenja, pa v Egiptu že proslavljajo, vsaj delno. Tako je za danes napovedan shod z namenom proslavljanja odhoda Mubaraka z oblasti, ki je odstopil prejšnji petek. Proslava bo izkoriščena tudi kot pritisk na vojaški svet, ki trenutno vodi državo, naj izpusti politične zapornike, konča izredno stanje, ki traja že več desetletij, in zagotovi več svobode medijem. Poleg tega protestniki pozivajo preiskovalce, naj začnejo preiskavo premoženja Mubaraka in njegove družine. Povejmo še, da se bodo zbrali tudi Mubarakovi podporniki, ki bodo oblečeni v črno. Pojavljajo se tudi dvomi v iskrene namene vojaškega sveta glede prehoda v demokracijo. Sumi se, da želi vojaški svet izpeljati volitve in reforme čim hitreje, da bi tako ostalo čim več nekdanjega sistema nedotaknjenega.

Tudi v Afganistanu je nemirno, a ne s tako optimističnim prizvokom. V vzhodni provinci Khost je v samomorilski ekploziji avtomobila bombe umrlo najmanj 11 ljudi. Tarča napada je bila policijska nadzorna točka, policija pa je za akcijo obtožila talibane. Lani je v Afganistanu umrlo več kot 2400 civilistov.

Japonska je morala predčasno prekiniti letni lov na kite ob Antarktiki zaradi oviranja aktivistov iz okoljevarstvene skupine Sea Shepard. Ladje organizacije Sea Shepard so blokirale glavno japonsko ladjo in ji preprečile vnos ujetih kitov. Ta skupina je s svojimi ladjami več tednov sledila japonski floti, japonski minister za ribištvo pa je dejal, da je zaradi dejavnosti aktivistov težko zagovotiti varnost japonskih posadk. Komercialni lov na kite je prepovedan od leta 1986, a temu ugovarjajo Japonska, Islandija in Norveška. Japonska trdi, da izvaja kitolov iz znanstvenih razlogov. Japonska flota je sestavljena iz štirih ladij in je, kot trdijo, upravičena do ulova 945 kitov v vodah ob Antarktiki med južno zimsko sezono.

Beloruski disident, 28-letni Vasilij Parfenkov, je bil obsojen na štiriletno zaporno kazen, ker naj bi na decembrskih protestih po predsedniških volitvah, na katerih je seveda spet zmagal Aleksander Lukašenko, polomil okno na parlamentu. Parfenkov, ki je pomagal pri kampanji predsedniškega kandidata Vladimirja Nekljajeva, je sicer priznal, da se je udeležil protestov, a zanikal, da je polomil okno. Tožilec je zanj zahteval celo šestletno kazen. Beloruski pravosodni minister je medtem odvzel dovoljenje za opravljanje dejavnosti štirim odvetnikom, ki so zagovarjali aretirane aktiviste. Po decembrskih volitvah je bilo aretiranih na stotine ljudi, med njimi tudi kandidati na volitvah. Naj povemo še, da so Združene države Amerike in Evropska unija sprejele sankcije za Lukašenka in 150 drugih beloruskih uradnikov. Tem je tako prepovedan vstop v države članice Unije, podaljšan je tudi seznam ljudi, ki jim je Evropska unija zamrznila sredstva.

Mariborski Radio Študent se zaradi precejšnjih dolgov sooča s hudimi težavami pri delovanju. Že par dni recimo ne deluje spletna stran www.radiomars.si, študentski dom, v katerem se nahaja radio, pa se ravno obnavlja, kar sproža nove ovire pri oddajanju. Več o težavah bratskega štajerskega radia boste lahko izvedeli v ponedeljkovem Zeitgeistu ob osmih zvečer, zdaj pa prisluhnite izjavi glasbenega urednika MARŠ-a, Mitja Hlupiča:

Slovenska ljudska stranka je zahtevala sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, na kateri želijo, kot so rekli, razčistiti nejasnosti glede predvidenega spreminjanja zakonske podlage za omogočanje sprejetja enega ali več zapornikov iz ameriškega taborišča Guantanamo na Kubi. V SLS tudi predlagajo, da bi odbor sprejel sklep, ki nasprotuje sprejetju zapornikov iz Guantanama. To je za njih namreč zaskrbljujoče z vidika državne varnosti, po drugi strani pa naj bi se Slovenija na tak način dokončno umestila na zemljevid držav podpornic spornega dela ravnanja zunanje politike Združenih držav. Več o razlogih za sklic izredne seje na to temo nam je povedal Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS:



Komentarji
komentiraj >>