Predsednik vlade, Borut Pahor, in minister za zdravje, Dorjan Marušič, sta v sredo predstavila teze za javno razpravo o nadgradnji zdravstvenega sistema Slovenije do leta 2020, ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje. V osnovi gre za izhodišča za reformo zdravstvenega sistema, ki naj bi se izoblikovala po opravljeni javni razpravi. Ker gre za teze, je jasno, da ne vsebujejo končnih rešitev ali sodb, so pa dobra konkretna začetna točka za debato o tem, kakšen zdravstveni sistem želi Slovenija imeti v prihodnosti. Na tem mestu si lahko dovolimo vrednostno sodbo in rečemo, da obstoječi sistem zdravstvene oskrbe sploh ni slab, še več, lahko bi rekli, da je dober v primerjavi z marsikatero drugo državo. Toda to ne pomeni, da ne more biti boljši.

Izboljšave in reforme v zdravstvu so poizkušali izvesti mnogi ministri, denimo tudi predhodni minister za zdravje, Borut Miklavčič. Njemu ni uspelo, ker je reformo, ki je obsegala spremembe treh pomembnih zakonov, poskušal po hitrem postopku pripeljati z vlade, kjer je nastala, v parlament. Toda Miklavčič je moral oditi zaradi, ironično, slabega zdravja in nasledil ga je Dorjan Marušič, ki se je reforme lotil bolj preudarno. Zato bo o tezah, ki jih je predstavil, do 16. marca potekala javna razprava, nato pa bodo na Ministrstvu za zdravje pripravili osnutke zakonov.

Zakonodaja na področju zdravstvene dejavnosti je zelo obsežna, saj to področje ureja večje število zakonov. Na primer Zakon o zdravstvenem varstvu, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem zavarovanju in tako naprej. Vendar pa se takrat, ko gre za urejanje državnega sistema zdravstvene oskrbe, v ospredje postavijo tri ključna vprašanja – Kaj nam lahko zdravstveni sistem ponudi, koliko nas bo to stalo in kje bomo oskrbo dobili? Pomembna je torej košarica zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, koliko zavarovanje stane ter kakšna je mreža zdravstvenih domov in bolnišnic. Za začetek prisluhnimo premierju Borutu Pahorju, ki je na novinarski konferenci povedal, zakaj je zdravstvena reforma nujna:



Prva izmed napovedanih sprememb, ki naj bi jih prinesla zdravstvena reforma, je reorganizacija mreže zdravstvenih domov in bolnišnic, ki naj bi jih bilo največ sedem. Poslušajmo, kaj je o tej temi na isti konferenci dejal minister Marušič:



Za mnenje glede reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov smo se obrnili na Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer reformo načeloma podpirajo. Govori predstavnica za stike z javnostmi v Združenju, Saška Teršeglav:



Naslednje pomembno vprašanje je košarica zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Prisluhnimo odgovoru ministra Marušiča na vprašanje Delove novinarke, katerim storitvam bi se bil pripravljen odpovedati:



Minister Marušič je na tiskovki predstavil tudi tri predloge za spremembo obstoječega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi ga ukinili oziroma pripojili obveznemu zavarovanju. To bo tudi najbolj zanimiva točka razprave o zdravstveni reformi. Dodajmo še, da je Evropska komisija v sredo vložila tožbo proti Sloveniji zaradi neusklajenosti sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z evropskim pravnim redom.



Za mnenje o stanju v zdravstvenem sistemu smo vprašali ekonomista z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Sašota Polanca, ki nam je povedal, kje so težave v zdravstvu.



Razprava okrog zdravstvenega zavarovanja se bo torej vrtela predvsem okrog načina porazdelitve finančnih bremen med različne sloje prebivalcev. Kaj o prerazporeditvi bremen meni Polanec?



Kako na morebitno ukinitev dopolnilnega zavarovanja gledajo na zavarovalnici Vzajemna, ki ima največji tržni delež dopolnilnih zavarovanj v Sloveniji? Govori Robert Sraka, direktor sektorja za razvoj in načrtovanje zavarovanj pri Vzajemni:



Srako smo vprašali še, kaj bo z Vzajemno, ki je bila ustanovljena prav zaradi dopolnilnega zavarovanja, če pride do ukinitve?



Več o zdravstveni reformi bo torej znano po opravljeni javni razpravi, kjer se bodo pretehtale vse možnosti. Za konec Kultivatorja poslušajmo še izjavo ministra Marušiča o njegovih pričakovanjih glede javne razprave:



Teze za javno razpravo o zdravstveni reformi sta kultivirala Luka T. In Petar.