Matija Drobne recenzira živo edicijo znanih jamajško-ameriških opojnih Easy Star All-Stars, ki v opojne dub vibracije ovijajo dober del zgodovine popularne glasbe, od Pink Floyd, Beatles pa vse do Radiohead ... (v celoti!)
EASY STAR ALL STAR, 18. 2. 2011; Kino Šiška, Ljubljana
* OK. Pink Floyd, Radiohead in Beatles v Ljubljani, končno - bi lahko bila malce žleht misel povprečnega poslušalca benda, ki je v petek igral v Kinu Šiška. Pa se je zgodilo drugače, igrali so Easy star All Stars, band ki preigrava vse naštete bande - predvsem naj bi igrali Dubber side of the moon, kot naj bi se zgodilo na turneji, ki jo imaš po zadnji izdani plošči, kajne? V vsakem primeru so s to, lanskega oktobra izšlo, s pozitivnimi kritikami pospremljeno ploščo, s katero so še poglobili ali razširili dojemanje temne strani lune na malce bolj zaduban in celo zdubstepan način, pridobili na veljavi in se dodobra, recimo temu, renomirali. To pa je poleg množice v Katedrali prisotnih dajalo slutiti, da se ima za zgoditi edinstven glasbeni uvod v petkov večer - opaziti je bilo namreč vse "legende" slovenske reggae in dub scene, kar nekaj ljudi pa sem srečal, ki so mi dejali, da so v Kinu Šiška prvič. Se pravi resnično vzpodbudni temelji za koncert - recimo vsaj meseca.
In tako se je zgodilo, da se je tam okoli desete večerne pričelo edinstveno trpljenje nemalo prisotnih, dasiravno je treba dodati, da je komu koncert bil celo "v redu". Z nekakšno čudno pozitiv vajbrejšn ragga dub, no dub ravno ne, zadržanostjo so že na pričetku koncerta ustvarili nekakšno bizarno napetost in nelagodje, saj ni bilo v uvodnih, recimo šestih kompozicijah ne duha ne sluha o Pink Floydih. Dobili pa smo nesigurno odigrane Beatle, kjer se je celo za moment zazdelo, da se ima nekaj za zgoditi. In smo čakali in poslušali sicer zvočno zadovoljiv koncert, v katerem je na momente na oder uletaval Menny More, v vlogi nekakšnega DJ vokalista. Ta pa je sila neuspešno v pozerski maniri razkazoval svoje pevske sposobnosti ter zlate zobe in si najbrž mislil, da je kul. In celo je bil, ko je publiko kmalu po uvodnem mučenju povprašal nekaj takšnega: "Are you ready for some dub side of the moon?" - no mislim, da dubber ni dejal, za čemer je sledil očiten odobravajoč vrišč publike in tam se je ustavilo.
Namesto, da bi v tistem momentu resnično odigrali nekaj predelanih kompozicij Pink Floydov, so nekako spalamudili v začetni maniri še vsaj dva komada, preden se je začelo, kar se je pričakovalo - Speak to me in tako naprej. Rečeno drugače - predstavljajte si, da pridete na reggae koncert od Pink Floydov, tam pa igrajo Easy Star All Stars, ki pa ne igrajo Pink Floydov, ampak Easy Star All Stars.
Glede na to, da gre pri celotnem kolektivu za rotirajočo zasedbo, se resda lahko zgodi, da ti v deželo pride igrat nek ne nejbolj posrečen odvod že imenovanega benda. Česar smo nemara bili deležni v petek v Kinu Šiška. In res, bendu kar ni in ni uspelo ali uspevalo, mogoče se jim niti ni ljubilo v Ljubljani stopiti v stik s prostorom in energijo, ki je hrepenela po dodobra zdubiranih komadih, le teh pa ni in ni bilo. Nasprotno, tudi takšni so bili med publiko, ki so na reggaeju gor zrasli in so najbrž polni razočaranja, namesto plesali, se pozibavali, se predajali dub dimenzijam Floydov, Radiohead in Beatlov - slednji so izpadli, lahko bi rekel celo neposrečeno, saj niso bili v vajbu niti povprečno odigranih reggae kompozicij v stilu terasa benda - raje hodili po na silo kupljene pire ali na goreče palčke, da se vsaj malce podkrepijo, mogoče celo spočijejo ...
In potlej enkrat, ko je bila pravzaprav že skoraj vsa Katedrala nemo zroča na oder - češ kaj je zdaj to zaen hudič - se je slišal znan uvod v svet temne lune, s čemer so vsaj do komada Time, s katerim so zaključili kratek izlet v Floydovo skoraj za nekaj promilov dvignili vzdušje, ki pa se ni zgodilo. In ko se je še celo Ras I Ray na basu malce zasmejal - da ne bo pomote, tudi pevka, saksofonistka, pozavnist so se malce smehljali in poplesavali. Neko nesigurno koreografijo dva koraka naprej enega nazaj, malce levo desno, a jim ni uspevalo. Tudi Shelton na kitari, ki ga je Ras I Ray malce potunkal proti koncu, ko je od apatične, vse bolj razredčene publike zahteval naj skandira Sheltonovo ime, češ da nam bo on pokazal kitarskega hudiča, kar v pričakovanju nemogočega ni izpadlo posrečena intervencija, je uspeval pri tem, da se ni kaj prida zgodilo. Temu sta pesek na ogenj metala še bobnar ter klaviaturist in proti koncu koncerta je bilo zelo jasno, kje smo bili in kam smo prišli, ko na nastopajočih nisi opazil kapljic potu. In to kljub visokim temperaturam reflektorjev in ostalih svetil, ki so skušali barvati sivino zvoka, ki so jo oddajali Easy Star All Stars. In prosim ne zamerite mi neuporabe vseh imen nastopajočih.
Če ne bi dobil karte, bi bilo boljše da ne bi šel, so cinično razočarani predstavniki reggae nacije pribijali na račun koncerta, ki bi se, vkolikor bi zgolj napovedoval nastop banda, pa dal potlej v katedrali na cd player Dubber side of the moon in nekega "kao" DJ-a te velike zasedbe, zagotovo vpisal v anale sodobne koncertne ponudbe kot eden boljših, hm, koncertov sploh. Ampak po urici godbe, ki se nikakor ni in ni hotela prebuditi iz ničesar, je bilo jasno, kako globoko so zagreznili Easy Star All Stars, ko nam je Ras I Ray v odvodnem govoru očital, da pa kaj prida za karmo danes nismo storili na koncertu, in nas prijavil Karma policiji od Radioheadov. Ljudje so dobili še ta grižljaj neposrečenega poskusa soočanja s predelavami kultnih plošč, še kultnejših izvajalcev. Nekateri obiskovalci so celo malce zapeli, malce odločneje pomigali - pa niti to ni odrešilo karme banda, ki je bila polna nepotrebne, neizrazite, rutinirane krame, ki je medlo odmevala po Katedrali.
In ko so zaključili še s policijskim dodatkom, se je zgodil odhod z odra, ki pa je bil - ne vem zakaj, s strani publike in komu pravzaprav na čast ali v posmeh - pospremljen z "We want more!". In po parih minutah so se Easy Star All Stars vrnili na oder, jaz sem šel na pivo, iz koncertne dvorane pa je odmeval Money in pogovor je nanesel na kruto debato o tem zakaj je nesmiselno preračunavati evre v tolarje. Mislil sem si, ali je to (samo)pomilovanja vredno ali zgolj folklora koncertnih obiskovalcev, ali nekaj tretjega. Pa sem si mirno priznal, da je bil to en zelo neposrečen izlet na temnješo stran lune. In priznam, od koncerta nisem ničesar pričakoval, tisti, ki so, pa so bili - upal bi si trditi - globoko razočarani.
Nemara bi bilo res boljše, da se tovrstnih, studijsko sicer nadvse uspešnih zadev, ne bi šli v živo, saj so E.S.A.S., prej kot karkoli pozitivnega in odmevnega, v ušesih in refleksijah puščali kruljenje in zavest o prepoceni zapravljenih 15 ali 17 evrov za koncert. Medtem ko bo iz nosilcev zvoka godba Easy Star All Stars zagotovo še vedno odobravajoče odzvanjala po ušesnih kanalih in privabljala dub nasmeške na obraze sicer žanrsko precej slikovite množice poslušalcev te zasedbe. Očitno je bilo prekletstvo banda, ki igra priredbe tudi za tako izbrano zasedbo, kot so Easy Star All Stars, prehudo breme. Kakorkoli že, nenadubiranega sluha smo se odpravili afterpartyju na Metelkovo naproti, kjer je ob nepričakovani podpori žura željnih nastopila londončanka Mc Soom T skupaj z Mixxlom, W.G.-jem ter Harisom Piltonom in razfukala sceno do konca, kot pritiče petkovemu večeru. In Easy Star All Stars so šli hitro ter neboleče, še vedno z rahlim kruležem v ušesih in mislih v enostavno, nezvezdno pozabo. Neslava jim. Gospod, imej usmiljenje.
Na koncertu poleg ostalih sem trpel Matija Drobne- Maco
Komentarji
komentiraj >> Re: Easy Star All-Stars!!!
marko [21/02/2011]
kje pa je recenzija?
odgovori >>
Re: Easy Star All-Stars!!!
LukaZ [21/02/2011]
evo jo ...
odgovori >>