Uvodne besede vršilca dolžnosti odgovornega urednika Mariborskega Radia Študent, Klemna Šalija, delno predstavljajo prvotno poslanstvo in namen ustanovitve MARŠ-a. Radio MARŠ vse od svoje ustanovitve leta 1990 predstavlja alternativni medijski kanal, preko katerega so imeli predvsem študentje oziroma mladi možnost svobodnega medijskega soustvarjanja in predstavljanja alternativne glasbe ter kulturnih vsebin. Prvotni ustanovitelji Radia MARŠ so Univerza v Mariboru, Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Maribor - danes je to Študentska organizacija Univerze v Mariboru - in Mestna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, katere naslednica je Liberalna demokracija Slovenije. Tako Univerza v Mariboru kakor tudi Študentska organizacija univerze v Mariboru sta že pred leti izstopili iz soustanoviteljstva radia MARŠ. Danes vlogo ustanovitelja predstavlja le Društvo za podporo Radia MARŠ s predsednico Saško Goropevšek.

Dandanes se MARŠ sooča z izjemno visokim dolgom različnim pravnim in fizičnim osebam. Tu so neplačani stroški telefona, interneta in elektrike, zaradi česar MARŠ nekaj dni celo ni oddajal. Skupni dolg MARŠ-a v tem trenutku znaša med sto štirideset in sto petdeset tisoč evrov. Pri Novi kreditni banki Maribor imajo neporavnani dolg v obliki kratkoročnih kreditov v višini devetdeset tisoč evrov, pri banki SKB pa ta znaša okoli deset tisoč evrov. Potem je tu še dolg do podjetja B & B d.o.o. v višini dvajset tisoč evrov. To je podjetje, ki je MARŠ-u oddajalo link, po katerem so pošiljali radijski signal do antene na Teznem. Težave so se kljub že tako nemogočim razmeram, ki vladajo na MARŠ-u, prejšnji teden še poslabšale. Blok 6 v študentskem domu, v katerem radio domuje, se je pričel obnavljati, kar sproža dodatne težave pri oskrbi z elektriko. Obnova je sedanje vodstvo presenetila, čeprav naj bi vodstvo Študentskih domov po trditvah sedanjega vodstva radia bivšega direktorja Mateja Kosa o obnovi obvestilo že avgusta lani.

Kaj te težave pomenijo za sodelavce, ki na radiu še vztrajajo, in s čim se soočajo pri svojem delu, nam je pojasnil Mitja Hlupič, urednik glasbene redakcije MARŠ-a:



Kdo je odgovoren za položaj, v katerem se nahaja Marš? Kot glavnega krivca zdajšnje vodstvo navaja bivšega direktorja Mateja Kosa. Ta je sicer že ob prevzemu funkcije z januarjem leta 2009 dobil v upravljanje radio, ki je bil takrat zadolžen za sedemdeset tisoč evrov, a je obljubljal, da bodo do konca prvega leta dolg prepolovili. Ta danes, kot smo omenili, znaša že skoraj sto petdeset tisoč evrov. Vodstvo Marša je zoper Kosa, ki je bil novembra lani s strani sveta Zavoda MARŠ odstavljen iz krivdnih razlogov, že vložilo kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja in osebnega okoriščanja.

Vodstvo radia bivšemu direktorju očita nepremišljeno in neodgovorno politiko vodenja, katere vodilo naj bi bil predvsem lastni interes. Med drugim ga obtožujejo izplačevanja določenih vsot denarja za fiktivne potne stroške. Leta 2009 naj bi ti znašali nekaj čez sedem tisoč evrov, leta 2010 pa okoli osem tisoč evrov. Tu so še stroški za pisarniški material v višini med štiri tisoč in pet tisoč evrov, pri čemer naj bi na Maršu, po zagotovilih zdajšnjega vodstva, venomer primanjkovalo celo toaletnega papirja. Omenjajo tudi prenosni računalnik v višini tisoč šeststo evrov in trdijo, da zanj niso izvedeli vse do primopredaje po odstavitvi Kosa. Več nam je povedal Hlupič:



Iz Mariborske policijske uprave so nam na vprašanja, v kateri fazi se nahaja preiskava zoper Kosa, odgovorili le, da zaradi določil Zakona o varstvu podatkov in interesa preiskave tovrstnih podatkov ne morejo posredovati.

Kljub ogromnim sredstvom, ki so bila porabljena v lanskem letu, pa je bilo sodelavcem, ki so še vztrajali na radiu, po drugi strani zatrjeno, da denarja za honorarje ni in so med tem časom delali praktično zastonj, nemalokrat pa za recimo temu normalno delovanje prispevali celo svoja sredstva. Na MARŠ-u naj bi se za časa Kosovega predsedovanja prav tako plačevalo ljudi, ki z zavodom MARŠ niso imeli nobene povezave, in zaposlovalo ljudi, ki jih, vsaj po trditvah še vztrajajočih, nikoli niso videli. Zaradi tega je mnogo sodelavcev z radia odšlo. Član sveta Zavoda Branko Rihtarič, glasbeni opremljevalec in tudi avtor oddaj pa k odhodom kadra dodaja še:



Bivšega direktorja Mateja Kosa smo le s težavo uspeli priklicati, da bi pokomentiral omenjene obtožbe in očitke zdajšnjega vodstva radia MARŠ. V pisni izjavi Kos še vedno vztraja, da je vseskozi jasno izražal in udejanjal namen svojega dela na radiu. To je stabilizacija financ, predvsem finančnega toka in stalne finančne podpore radia in ureditev pravno formalnega statusa delovanja radia, predvsem kar se tiče odnosov med svetom, ustanoviteljem in vodstvom radia. Na očitke zdajšnjega vodstva, ki smo mu jih navedli v vprašanjih, je odgovoril, da so po njegovem mnenju nastali zaradi pomanjkanja razumevanja in vpogleda v celotno sliko radia in njegovega delovanja skozi čas. Sodelavcev, ki v Mariboru soustvarjajo kreativen in dober študentski radio, ne primanjkuje, je še dodal Kos.

Na vprašanje, koliko ljudi dejansko še ustvarja na radiu MARŠ, nam je popolnoma drugačno sliko predstavil Klemen Šali, vršilec dolžnosti odgovornega urednika:



MARŠ za začetek normalnega delovanja torej nujno potrebuje odplačilo svojih dolgov, za kar potrebuje znatna sredstva. Od kod bi ta lahko prišla? Morda iz Univerze v Mariboru? Ali pa je Občina pravi naslov za iskanje odrešitelja? Ob vseh diskrepancah, ki se pojavljajo v izjavah bivšega direktorja in zdajšnjega vodstva, si Mitja Hlupič ne dela lažnih upov, kako iz zanke, v katero so ujeti:



Pogovori o pristopu Univerze v Mariboru kot soustanoviteljice MARŠ-a so se odvijali že pod Kosem, vendar je Hlupič pojasnil, zakaj so ti pogovori zastali:



Zanimalo nas je, kakšen pomen dajejo inštituciji, kot je radio MARŠ, v Študentski organizaciji v Mariboru, kakšni so razlogi za njen izstop iz soustanoviteljstva radia, kakšno je bilo sodelovanje med ŠOUM-om in MARŠ-em v preteklosti. Ali obstaja interes k ponovnemu soustanoviteljstvu? Govorili smo z direktorjem Študentske organizacije v Mariboru, Dragom Žuro:



Zanimalo nas je tudi stališče Mestne občine Maribor o že omenjenih problemih MARŠ-a. Aleš Novak, direktor urada za kulturo in mladino na mariborski občini, vidi MARŠ kot njihovega partnerja. Sofinancirali so ga iz lokalnega proračuna kot program v javnem interesu na področju nekomercialnih medijskih dejavnosti. Za razliko od ŠOUM-a na mestni občini Maribor v zadnjih mesecih pozorno spremljajo težave, s katerimi se soočajo na radiu. Novak je povedal, da je v preteklih letih na letni ravni preko javnih razpisov občina radiu dodelila nekaj čez 20 tisoč evrov. Kolikšne možnosti ima MARŠ, da bi občina pristopila k soustanoviteljstvu in s tem rešila kronične težave MARŠ-a? Govori Aleš Novak:



Ravno zaradi naštetih razlogov smo poklicali tudi Danijela Rebolja, profesorja na Fakulteti za gradbeništvo, ki bo funkcijo rektorja mariborske univerze prevzel maja letos. Ali so se s predstavniki MARŠ-a že pogovarjali o rešitvah in če, ali obstaja možnost, da bi Univerza znova pristopila k soustanoviteljstvu? Danijel Rebolj:



Glede na to, da je Rebolj tudi sam nekoč deloval na radiu MARŠ, smo ga prosili za komentar finančnih mahinacij v preteklosti:



Kljub hudim finančnim težavam, s katerimi se na MARŠ-u borijo že leta in so nedavno prerasle v neobvladljive grožnje eksistencialnih razsežnosti, pa se morda prav na najnižji točki vse od začetka njegovega delovanja odpirajo vrata za nov začetek. Ne glede na to, da jim trenutno spletna stran ne deluje, da je prihajalo do izpada elektrike in da nimajo ogrevanja, so preostali radijci MARŠ-a odločeni, da boj nadaljujejo. Morda je dobitna kombinacija ravno stabilni partner s strani občine v obliki razpisnih sredstev in Univerza v Mariboru kot soustanoviteljica. Radio Študent vsekakor izraža podporo delovanju radia MARŠ in bo v nadaljnje dogajanje nedvomno še budno spremljal.

Zeitgeist o boju peščice za obstoj Radia MARŠ je pripravil Luka P.

-------------------------------------------------------------------------

Oddaja v celoti: