Sreda, 23. 2. 2011
mcolner
V 166. ediciji oddaje Art-Area bosta na sporedu prispevka o razstavi sodobne španske umetnosti v MGLC in diskusiji o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog.
- intervju s kuratorjema razstave 'Reproduction, Repetition & Rebellion', Sorenom Meschedejem in Javierom Martin-Jimenezom
- poročilo iz prvega diskusijskega srečanja o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog
Več v nadaljevanju
V nadaljevanju 166. edicije oddaje Art-Area smo se pogovarjali s kustosoma razstave 'Multipliciranje v španski sodobni umetnosti' v ljubljanskem MGLC in poročilu iz prvega javnega srečanja kulturniške srenje, ki je razpravljala o usodi Centra sodobnih umetnosti Rog. Prvi intervju je nastal na otvoritvi razstave z naslovom 'Reproduction, Repetition & Rebellion' v Tivolskem gradu; pred mikrofon sta bila povabljena kustosa Soren Meschede in Javier Martin-Jimenez, da spregovorita o celostnem konceptu te skupinske predstavitve, o praksah posameznih sodelujočih avtorjev in stanju duha različnih vej grafične oziroma reproduktibilne umetnosti v Španiji.
16. februarja se je v Mestnem muzeju odvijala diskusija na temo prihodnosti novega Centra sodobnih umetnosti v Ljubljani, ki bo zrasel na temeljih tovarne Rog. Ta pomembni industrijski objekt, ki je na spisku zaščitene nepremične kulturne dediščine, je s svojo novo namembnostjo vključen v projekt Second Chance. To je mreža evropskih mest, ki industrijske objektom v urbanem prostoru spreminja namembnost in jih spreminja v centre za kulturo in umetnost.
V ljubljanskem MGLC se je pred tednom dni odprla razstava 'Reprroduction, Repetition & Rebellion' s podnaslovom Multiplikacija v španski sodobni umetnosti, ki jo je pripravila madridska organizacija Hablar en arte. V duhu tradicije grafične umetnosti je zanimivo primerjati formalistične pristope iz obdobja druge polovice 20. stoletja, ki jih je podpiral ljubljanski Grafični bienale, in družbeno angažirane načine trenutnega časa, ki jih predstvalja Hablar en arte, kjer je grafika zgolj pomagalo pri ustvarjanju neke situacije ter sredstvo za sporočanje politično obarvanih idej.
Razstava 'Reproduction, Repetition & Rebellion' izraža dokaj jasne politične oziroma antipolitične ideje, ki so neposredno kritične do vladajočih ustrojev in strukture današnjega ekonomskega sistema. Kljub neizmerni angažiranosti je odprtje skupinske razstave pospremil protokol na najvišji mestni in državni ravni; razstavo je namreč poleg ljubljanskega župana odpiral španski ambasador. Potujoča razstava ne glede na svojo kritično držo predstavlja eno od vzpostavljenih različic španske sodobne umetnosti. Avtorji razstave pravijo, da so uspeli sistem speljati na svoj mlin in pridobiti državno podporo za projekte, ki ta isti državni ustroj kritizirajo. Verjetno bi državni uradniki lahko zatrdili isto: deloma so uspeli relativizirati kritiko z neposredno protokolarno podporo.
Razstava je skupek različnih avtorskih pristopov, ki smo jih s kustosoma v intervjuju malce podprobneje obdelali. Poleg samih vprašanj angažirane umetnosti, multipliciranja v sodobni umetnosti ter vprašanj upora in taktik preživetja v svetu umetnosti, smo se osredotočili tudi na dela avtorjev Javierja Arceja in Daniela Silve ter skupin Democracia in PSJM. Prisluhnite torej Sorenu Meschedeju in Javierju Martin-Jimenezu iz organizacije Hablar an arte.
V Mestnem muzeju Ljubljana je MOL minuli teden predstavil rezultate analize prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj Centra sodobnih umetnosti v Tovarni ROG. K javnem pogovoru in komentarju so bili povabljeni deležniki, kar je zelo posrečeno imenovanje vseh interesentov, ki bodo ali investitorji ali uporabniki bodočih prenovljenih prostorov. Med deležniki je tudi država, ki pa se od projekta nekoliko distancira. Poslušajmo najprej kaj je povedal Stojan Pelko z Ministrstva za kulturo in nekatere predloge, ki jih ima za razvoj projekta svetovalec MOL Marko Peterlin.
Analiza, ki so jo predstavili, je del evropskega projekta Second Chance, pri katerem sodelujejo še Nürnberg, Leipzig, Benetke in Krakow, vsak s svojim opuščenim industrijskim objektom. Poslušajmo si prvi in najbolj udaren pomislek, ki ga je na diskusiji izpostavil predstavnik Akademije za vizualno umetnost Miran Mohar.
Tudi glede analize prednosti in slabosti je bilo nekaj kritik, vendar moramo upoštevati, da je to le prva v vrsti analiz, s katero so zabeležili tista področja, ki jih bodo v vsebinskem in ekonomskem načrtu morali natančneje razgraditi.
O projektu ROG je nekaj povedal že kolega Borut Savski v ponedeljkovi Hudi uri. Izrazil je predvsem dvom v terminologijo, ki zastopa kategorialne aparate. Ti aparati so morda v konfiktu s položajem, ki naj bi ga imela umetnost v družbi. Kreativne industrije naj bi zastopale arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost, karkoli naj že to pomeni. Umetnost ima po mnenju Savskega socialni položaj, zato je govor o kreativni »industriji«, ki rahel nesmisel.
Bodoče uporabnike moti predvsem, da bo to bržčas zelo glomazen center, kjer bo MOL izvajal kulturno politiko s tezo, da to počnejo za občane. Vse bo seveda odvisno od prvega izbora naseljencev oziroma deležnikov. Nabor bodočih naseljencev iz analize kot so Muzej za oblikovanje in arhitekturo ali Fundacija Brumen, ni ravno obetajoč.
Trenutni uporabniki izhajajo iz drugačnega ideološkega stališča. Ne da nasprotujejo prenovi. Vendar menim, da bi morala biti sama arhitekturna forma bolj odprta. Nemudoma, ko govorimo o industriji, govorimo tudi o industrijalnosti – produktivnosti in uporabnosti, ki pa ne gre ravno najbolje v štric z eksperimenti. Tako pridemo do absurda, da je beseda kreativnost ponovno zlorabljena. Kreativnost postane modus operandi za nereflektirano potrošniško družbo. Postane nekakšna storilnostna religija, eden izmed ritualov današnje družbe, podobno kot ekologija ali na drugem mestu lepota, zdravje. V tem tonu se je oglasil tudi glas Gaje Brecelj iz Umanotere, na katerega je odgovorila vodja projekta prenove tovarne Rog in vodja projekta Second Chance na MOL Jerneja Batič.
Upamo, da se bo pri očitni gentrifikaciji tovarne ROG, ki je vsekakor potrebna prenove, našlo tudi kaj umazanega, vidnega, odprtega in pripravljenega na eksperiment.
Toliko za danes v oddaji Art-Area. Naslednja edicija se bo zgodila v sredo, 9. marca, ob isti uri na isti frekvenci Radia Študent. Tokratno oddajo sta vsebinsko pripravila Miha Colner in Ida Hiršenfelder.
Komentarji
komentiraj >>