Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
100.000 svetih podob: ob projekciji filma Kumbum (1975-1987) (2219 bralcev)
Četrtek, 24. 2. 2011
BorP



V tokratnem Kinobaru besedo namenjamo filmu Kumbum (1975-1987) avtorja Florjana Gorjana, ki je bil prikazan v sklopu razstave Vse to je film! v Moderni galeriji. Kumbum je prvi slovenski eksperimentalni celovečerec in edino dolgometražno delo v opusu skrivnostnega kolektiva OM produkcija, ki je tekom sedemdesetih in osemdesetih let v Sloveniji na 8mm in 16mm trak sproduciral več kot štirideset eksperimentalnih filmov.
V tokratnem Kinobaru besedo namenjamo filmu Kumbum (1975-1987) avtorja Florjana Gorjana, ki je bil prikazan v sklopu razstave Vse to je film! v Moderni galeriji. Kumbum je tibetanska beseda za večnadstropni agregat budističnih kapel v Tibetu, njen dobesedni pomen pa v prevodu zaobjema besedna zveza »sto tisoč svetih podob.« Film velja za prvi slovenski eksperimentalni celovečerec in edino dolgometražno delo v opusu skrivnostnega umetniškega kolektiva OM produkcija, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih v Sloveniji na 8mm in 16mm trak sproduciral več kot štirideset eksperimentalnih filmov.

Filmsko ustvarjanje OM produkcije, kakor ste se prejšnji teden lahko prepričali na projekciji sedmih kratkih filmov v okviru pričujoče razstave, zaznamuje eksperimentalen pristop k raziskovanju filmskega medija in akta percepcije. Pri tem se proizvajajo novi načini (filmskega) izraza, ki razširjajo, presegajo ali v celoti zavračajo obstoječe narativne in oblikovne konvencije.

Konceptualna zasnova filma Kumbum izhaja iz določenih predpostavk in spoznanj empirične znanosti o človekovi percepciji vizualnega materiala. Kataloški zapis pa med drugim navaja tudi termin kalapa, ki v budističnem izročilu označuje najmanjši element energije in osnovni gradnik materialne resničnosti. V enem trenu očesa naj bi se pojavilo in »umrlo« trilijon kalap, za časa obstoja ene kalape pa naj bi človek doživel sedemnajst »miselnih trenutkov«.

Avtor Kumbuma je za potrebe filma razvil elaborirano matematično strukturo in z ozirom nanjo vizualni material razporedil v niz (vsebinsko) raznolikih gibljivih podob, podvrženih hitri montaži in postavljenih v navidez naključni vrstni red. Ritem in dinamiko montažnega postopka mu je narekoval matematični algoritem: »magični kvadrat z devetimi števili«, ki mu je služil za, kakor navaja spremno besedilo, »dekoder dolžin kadrov na podlagi vnaprej določenega zaporedja števil.«

Zaradi hitrosti, s katero se na platnu izmenjujejo posamezne podobe, gledalec trči ob oviro: človeški možgani lahko »med štiriindvajsetimi fotogrami v sekundi »preberejo« samo dva do tri, čeprav oko teoretično in tudi praktično zazna vseh štiriindvajset.« Kumbum tako na nek način priganja in spodbuja posameznikovo zaznavo, saj možganom še preden obdelajo določeno informacijo, že vsili naslednjo. Spremno besedilo nadalje navaja: »Mnoge, prejšnjim (navidezno) podobne, pa se od časa do časa še ponavljajo v nearitmetičnem zaporedju skozi ves film in tako ustvarjajo vtis zgodbe.«

Zdi se, da Kumbum s tem gledalca postavlja v pozicijo, ko se je primoran soočiti z omejitvami zaznavnih zmožnosti lastnega biološkega organizma, s čimer problem spregledanih (avdio)vizualnih dražljajev v prvi vrsti postane problem »pomanjkljivosti sprejemnika in njegovih anten.«

Še do pred nekaj leti se je Kumbum uspešno skrival v zaprašenem kotu slovenske zgodovine filma. Leta 2005 izdana monografija Marcela Štefančiča, jr. Na svoji zemlji, zgodovina slovenskega filma, je pravzaprav prva, v kateri je film, odkrit leto prej, ustrezno zabeležen. Tudi projekcije filmov OM produkcije, ki je v sedemdesetih in osemdesetih plula s tokom svetovne filmske avantgarde in ki do današnjega časa uspešno prikriva resnično identiteto svojih članov, so redke in vsaka zase je enkraten dogodek. Kustos z izvedbo projekcije namreč vedno poskrbi, da občinstvo nikoli ne vidi istega filma.

Film Kumbum dodobra pretrese in prečisti zaznavne kanale gledalca. Ali, če povzamemo izjavo Johna Francisa Godarta: »Kumbum ni znanstveni prispevek k proučevanju fenomena percepcije, ampak zgolj provokativna spodbuda v obliki ostrog k razmisleku o njem.«

Kumbumskem dogodku je prisostvoval Bor.


Komentarji
komentiraj >>

Re: 100.000 svetih podob: ob projekciji filma Kumbum (1975-1987)
anonimni alkoholik [27/02/2011]

kr neki ta tekst
odgovori >>