OFF NAPOVEDNIK

Vsi vemo, da je postalo politično zastopstvo v parlamentarni demokraciji ena navadna godlja všečnega in populističnega govoričenja. Klasična delitev na progresivni in konzervativni politični spekter izgublja veljavo, saj stranke vedno bolj težijo k nekakšnemu neoprijemljivemu sredinskemu diskurzu, ki jim zagotavlja podporo kar največjega dela volilnega telesa. Da bi bila situacija za angažiranega državljana še bolj zagonetna, se vedno bolj uveljavlja personalizirani tip politike, v kateri ima javna podoba najbolj izpostavljenih strankarskih liderjev prednost pred političnim programom stranke.

Kako torej vsaj približno predvidevati delovanje vašega favorita po njegovi izvolitvi na politično funkcijo? V pomoč vam je lahko študija finskih in švedskih ekonomistov, v kateri je zapisana drzna trditev, da kandidati strank desnice izgledajo bolje od kandidatov levice. To bi lahko pojasnjevalo porast desnih vlad po evropskih državah, saj študija navrže tudi implikacijo prve trditve: zunanji izgled kandidatov je pomembnejši pristašem desnice. Avtorji te metaznanstvene raziskave imajo seveda tudi ustrezno razlago za takšne izsledke, ki so nastali na podlagi ocenjevanja fotografij kandidatov na finskih volitvah s strani 2500 anketirancev. Lepi ljudje naj bi bili tako manj nagnjeni k egalitarizmu in bolj k desnici. Levica ima tradicionalno racionalen pristop do volitev, medtem ko se desnica bolj zaveda pomembnosti zunanjega izgleda. Dokaz? Nekanji ameriški predsednik Ronald Reagan in nekdanja republikanska kandidatka za podpredsednico ZDA Sarah Palin. Zunanja všečnost kandidatov naj bi bila še posebej pomembna na lokalnih volitvah, saj volilci uporabljajo izgled njim neznanih kandidatov kot merilo za njihovo ideološko usmeritev ali kvaliteto. Jao!!!

Berete grd, grd, grd in nagravžen OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Pregled planetarnega dogajanja začenjamo kje drugje kot v Libiji, kjer so protestniki na vzhodu države ponoči proslavljali prevzem oblasti. V njihovih rokah naj bi bili mesti Bengazi in Tobruk, kjer se jim je pridružila tudi vojska. Po še nepreverjenih podatkih naj bi protestniki kot zadnje zavzeli tudi mesto Zuara, ki je od Tripolija oddaljeno 120 kilometrov. Formalno oblast prevzemajo narodni odbori, jutri pa naj bi se o delitvi oblasti pogovarjali tudi plemenski voditelji. Režim Moamerja Gadafija do zdaj ni skušal ponovno prevzeti nadzora nad tem upornim delom države, ki je sicer bogat z naftnimi najdišči. O spopadih med protestniki in Gadafiju zvestimi varnostnimi silami poročajo zgolj iz mesta Ajdabija, ki leži ob robu naftnih polj. Napeto je bilo tudi v tretjem največjem libijskem mestu Misrata, kjer so vladne sile ubile več demonstrantov, ter v Zaviji in Sabrati, kjer naj bi nasilje zganjali plačanci.

Točnih podatkov o dosedanjem številu žrtev v Libiji za zdaj še ni. Human Rights Watch poroča o približno 300 ubitih, Mednarodna federacija za človekove pravice o najmanj 700 ubitih, medtem ko italijansko zunanje ministrstvo trdi, da bi bilo lahko žrtev ljudske vstaje celo več kot tisoč.

Libijsko glavno mesto Tripoli ostaja pod nadzorom režima. V predmestjih so razporejene tankovske enote. Pristaši opozicije se v strahu pred represijo izogibajo javnim manifestacijam, kljub temu pa so za jutri napovedani prvi večji protesti. Na mestnih ulicah pa je zato toliko več Gadafijevih privržencev, med katerimi prevladujejo mladeniči in starejše ženske.

Teroristična in aktivistična organizacija Al Kaida se je za razliko od dogajanja v Egiptu tokrat izkazala z malce hitrejšim odzivom. Njena severnoafriška veja je podprla opozicijo in zatrdila, da bo v kar največji meri pripomogla k padcu režima.

Selimo se v Jemen, kjer protestniki od 16. februarja zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha. Ta je sicer obljubil, da bo čez dve leti po koncu mandata odstopil, kar pa protestnikov ni zadovoljilo. V prestolnici Sani sta včeraj v nemirih umrla dva človeka, skupno število žrtev v državi se je tako povzpelo na 16.

Vlogo stikov z javnostjo pa v primeru jemenskega predsednika očitno opravlja kar ameriško veleposlaništvo v Sani. Sporočilo je, da je predsednik varnostnim silam naročil popolno varovanje tako protivladnih kot tudi provladnih demonstrantov in preprečevanje spopadov med obema taboroma. Veleposlaništvo je v sporočilu za javnost še zapisalo, da bo jemenska vlada nadaljevala z varovanjem pravice državljanov do mirnega zbiranja in svobode govora.

Jemen je tudi zatočišče več sto tisoč beguncev iz Somalije, ki bežijo pred revščino in nasiljem. Jemensko notranje ministrstvo je sporočilo, da se je v Adenskem zalivu zaradi močnih vetrov prevrnilo plovilo z migranti. Utonilo je 49 Somalijcev.

Britansko višjestopenjsko sodišče je razsodilo, da lahko Velika Britanija ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea izroči Švedski. Ta ga namreč želi zaslišati zaradi suma spolnega napada na dve ženski, kar je po mnenju sodišča zadosten razlog za izročitev. Odvetniki Assangea so že napovedali pritožbo na odločitev sodišča, za kar imajo teden dni časa, zato je epilog zgodbe mogoče pričakovati šele čez nekaj tednov. Assange trdi, da so vse obtožbe izmišljene s ciljem, da bi se ga kasneje izročilo Združenim državam Amerike. Tam bi ga po zakonodaji zaradi objave zaupnih diplomatskih depeš načeloma lahko doletela celo smrtna kazen.

Madžarska vlada je parlamentu predložila spremembe spornega medijskega zakona, ki je bil deležen ostrih kritik domače in mednarodne javnosti. Glede na parlamentarno dvotretjinsko večino vladajoče stranke Fidesz ni pričakovati težav pri potrditvi sprememb. Kritiki opozarjajo, da spremembe zakona, ki med drugim pokriva uravnoteženo poročanje, kazni, pravila registracije medijev in svobodo govora, ne bodo dovolj. Spremenjeni bodo samo štirje členi v zakonu, ki sicer vsebuje 226 členov. K dodatnim ukrepom v smeri medijskega pluralizma in svobodnega pretoka informacij je pozvala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

Vlada je na današnji seji med drugim sprejela novelo Zakona o tujcih, ki služi tudi kot pravna podlaga za sprejem zapornikov iz Guantanama. Novelo mora seveda potrditi še Državni zbor, kjer utegne stvar obstati, saj poleg opozicije sprejemu zapornikov iz Guantanama nasprotuje tudi del koalicije. Premier Pahor je na novinarski konferenci takole utemeljil, zakaj bi bilo dobro, da Slovenija sprejme kakšnega zapornika:



Ko je rekel, da zapornikom ob vrnitvi v državo izvora iz ameriškega taborišča grozi nadaljnje mučenje, je Pahor priznal, da so ti ljudje mučenja deležni že zdaj v Guantanamu. To Pahorja ni ustavilo, da ponovi svojo tezo o Združenih državah kot prijateljski državi. Nadalje utemeljuje sprejem zapornika s humanitarnostjo, čeprav je Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, ki je govorila pred premierjem, poudarila, da gre pri sprejemu omenjene novele tudi za zunanjepolitični interes Slovenije. Poslušajmo še malo Pahorja:



Pahor je poudaril še, da so ti zaporniki s strani naše prijateljske države surovo preganjani, in potrkal na vest slovenske javnosti. Sprejem zapornika iz Guantanama je primerjal s sprejemom beguncev iz Severne Afrike in nas retorično vprašal, ali smo pripravljeni preiti od besed k dejanjem:



Parlamentarna mandatno volilna komisija je sklenila, da bo Državnemu zboru predlagala skrajšanje imen vseh sedmih parlamentarnih preiskovalnih komisij. Po predlogu ta ne bi več presegala dolžine enega stavka, bi pa zato imena izgubila svoj prozni naboj. Kaj je komisijo vodilo pri oblikovanju takšnega predloga, smo vprašali predsednika komisije iz vrst Socialnih demokratov Bojana Kontiča:



14. februarja je bil na okrajno sodišče v Ljubljani vložen prvi obtožni predlog v aferi Bulmastifi. Po poročanju časnika Delo naj bi bila zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic obtožena nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec. Obtožni predlog jo bremeni domnevnih nepravilnosti v postopku vračanja napadalnih psov Saši Baričeviču po napadu na Tržičana Stanislava Megliča marca 2006.

Novi direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je univerzitetni diplomirani organizator dela in magister managementa Rok Sotlar. Z veliko večino glasov so ga izvolili poslanci v študentskem zboru ŠOU. Sotlar je pred tem opravljal delo svetovalca za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, od leta 2006 pa je bil direktor prodaje v podjetju Autogrill. V svoji prijavi na razpis je poudaril nujnost vzpostavitve dolgoročne strategije in racionalizacije pri zagotavljanju in ohranjanju storitev, ki jih ŠOU v Ljubljani opravlja danes. Kot ključno je izpostavil tudi postopno diverzifikacijo virov prihodkov.

Mladinski svet Slovenije bo že devetič izbiral najboljše prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte za minulo leto. Prijave za natečaj, katerega častni pokrovitelj je predsednik države Danilo Türk, se bodo zbirale do osmega aprila. Več nam je povedala vodja projekta Prostovoljec leta Tanja Baumkirher:



OFF sta pripravila Boris in Tadej.