Družbeni faktorji so gonilna sila človeške zgodovine. Družbene vezi, ki povezujejo vsako človeško skupino, kot na primer družino, pleme in narod, so osnova gibanja zgodovine.

Zgodovinski junaki so osebe, ki so se žrtvovale za svoje cilje. Toda, za katere cilje? Žrtvovali so se za druge. Toda,za katere druge? Za tiste, s katerimi so v odnosih. Vezi med posameznikom in skupino so družbeni odnosi, na primer med pripadniki nekega naroda. Narodi temeljijo na nacionalizmu, zato so ti cilji nacionalni, nacionalni odnosi pa so družbeni odnosi. Družbeni odnosi izhajajo iz družbe, prav tako kot nacionalizem izhaja iz naroda. Torej so družbeni odnosi tudi nacionalni odnosi in obratno. Kajti skupina je narod in narod je skupina, četudi se med seboj razlikujeta po številu. Kot skupino pojmujemo trajno kategorijo, ki jo odlikujejo njej lastne nacionalne vezi.

Poleg tega so zgodovinska gibanja tudi množična gibanja za interese neke skupine ali za njeno neodvisnost od druge skupine. Vsaka skupina ima svojo lastno družbeno obliko, ki jo povezuje. Množična gibanja so vedno gibanja za neodvisnost, s ciljem, da podjarmljene in zatirane skupine pridejo do samorealizacije. Kar pa se tiče borbe za oblast, se dogaja znotraj vsake skupine, vse do nivoja družine, kot je bilo prikazano že v prvem delu Zelene knjige, ki se ukvarja s politično osnovo tretje univerzalne teorije.

Skupinsko gibanje je tudi nacionalno gibanje za interese lastnega naroda. Glede na značilnosti nacionalne strukture ima vsaka skupina skupne družbene potrebe, ki morajo biti v celoti zadovoljene. Te potrebe nikakor niso individualistične, temveč so skupinske potrebe, pravice, zahteve ali cilji nekega naroda, ki ga povezuje skupni nacionalizem. Zaradi tega se ta gibanja tudi imenujejo nacionalna. Sodobna nacionalna osvobodilna gibanja so sama po sebi družbena gibanja. Kot taka se ne bodo končala, dokler ne bo vsaka skupina osvobojena izpod nadvlade druge skupine.

V človeški družbi to pomeni zgodovinsko in družbeno realnost. Boj narodov za lasten obstoj, ki istočasno pomeni družbeni boj, je osnovno gibalo zgodovine, saj je močnejše od vseh drugih faktorjev. Izvira namreč iz osnove in je v sami naravi človeške skupine, v sami naravi naroda. Je narava življenja samega. Poleg človeka tudi druge živali živijo v skupinah. Skupnost je tako osnova za preživetje vseh skupin znotraj živalskega stvarstva. Zato je nacionalizem osnova za preživetje narodov.

Narodi, katerih nacionalizem je uničen, so obsojeni na propad. Manjšine so prav takšni narodi brez nacionalizma, ki predstavljajo največji politični problem v svetu. Socialni dejavnik je torej odločilni faktor, saj določa možnost preživetja naroda.Gre za narodov prirojeni nagon za preživetje.

Nacionalizem v človeškem svetu in nagon v živalskem kraljestvu sta torej kot gravitacija za snov in nebesna telesa. Če bi sonce izgubilo svojo gravitacijo, bi njegove pline razneslo in enotnost ne bi več obstajala. Enotnost je torej osnova preživetja. Osnovni ključ za enotnost v vsaki skupini pa je socialni dejavnik, ki ga pri človeku predstavlja nacionalizem. Zaradi tega se človeške skupnosti borijo za nacionalno enotnost, ki je osnova njihovega preživetja.

Socialno vez predstavlja nacionalni dejavnik, ki deluje samodejno v smeri narodovega preživetja, podobno kot sila težnosti predmeta ohranja maso predmeta okrog njegovega središča. Raztapljanje in razpršitev atoma v atomski bombi sta posledica eksplozije jedra, ki je središče gravitacije za delce okrog njega. Ko se izgubi sila težnosti in uniči vez enotnosti med deli sistema, se atomi razpršijo. To je narava te zadeve oziroma naravni zakon. Če se tega ne upošteva ali deluje proti temu zakonu, se škodi življenju. Podobno škodi človekovemu življenju neupoštevanje njegovega nacionalizma - socialnega faktorja -, ki je kot sila težnosti za skupino in hkrati skrivnost preživetja skupine. Samo religiozni dejavnik je tekmec socialnemu pri vplivu na enotnost skupine, saj religiozni dejavniki lahko razdelijo nacionalno skupino ali celo združijo skupine različnih nacionalnosti. Kakorkoli, socialni faktor bo na koncu vedno prevladal, saj je tako že stoletja. Zgodovinsko gledano je imel vsak narod svojo religijo, kar je predstavljalo harmonijo. Toda ščasoma so nastale razlike, ki so pravi vzrok za spopade in nestabilnost v življenju ljudi.

Staro pravilo se glasi, da mora imeti vsak narod svojo vero. V nasprotnem primeru gre za nezdravo situacijo, ki privede do sporov znotraj naroda. Zato ni druge rešitve kot vsklajenost s pravilom, da ima vsak narod eno samo vero. Ko se torej ujameta socialni in religiozni dejavnik, prevlada harmonija. Tako pa je lahko življenje skupnosti stabilno in močno.