* Z bendom Akron/Family sem se pred več kot petimi leti seznanil na koncertu takratnega folk projekta Michaela Gire, Angels of Light, v Cankarjevem domu, kjer so Akron/Family nastopili najprej kot predskupina, nato pa še kot spremljevalni bend Michaela Gire. No, projekt Angels of Light je razpadel, Akron Family so zapustili Girovo založbo, sam Gira pa je akustično kitaro zamenjal za električno in od mrtvih obudil svoj matični bend Swans, s katerim v kratkem prihaja v Ljubljano.

V tejle Tolpi bumov pa nas najbolj zanima, kaj vse so v tem času počeli Akron/Family. Če so se leta 2005 še trdno držali folkovske forme z občasni glasnimi izbruhi, ki so jih na ploščah dopolnjevali s terenskimi posnetki, ter si s prvima dvema tovrstnima studijskima ploščama ustvarili status folk bradačev, se je prvo presenečenje zgodilo leta 2007 s prelomnim tretjim albumom »Love is Simple«, ki je že nakazoval odmik od klasične forme. Predvsem v posameznih skladbah, ki so silile vsaka v svoj stran, od razbohotenega eksperimentalnega rocka v stilu The Flaming Lips do bolj intimnih folktroničnih trenutkov na sledi kakšnih The Books ter avant-popovskega prepevanja v stilu Sufjana Stevensa. Po izidu te plošče jih je zapustil še ustanovni član Ryan Vanderhoof, ki se je preselil v budistično komuno. Po novem kot trio Akron/Family leta 2009 izdajo ploščo »Set 'Em Wild, Set 'Em Free«, ki je njihova prva pri novi založbi Dead Oceans, vse prejšnje so namreč izšle pri založbi Young God, ki jo vodi Michael Gira. »Set 'Em Wild, Set 'Em Free« je na žalost zgolj ponovila konfuzno formulo izletov v razne žanre s prejšnje plošče, ki pa je v drugo izgubila precej šarma in zanimivosti.

Ker imajo v diskografiji večine bendov samonaslovljene plošče pomembno simbolno mesto, največkrat gre za prvence, tudi v primeru Akron/Family, so s samonaslovljeno ploščo, kateri so dodali rimsko številko dve, očitno želeli sporočiti, da predstavlja plošča, ki jo bomo danes poslušali, prelom z dosedanjim delom in neke vrste nov začetek. Že prvih par sekund plošče, ki so vsaj meni vzbudile vprašanje, če je to dejansko še bend Akron/Family ali gre za neke vrste potegavščino, potrjuje to domnevo. Akron/Family so se očitno resetirali, povsem opustili formo in zvok klasičnega folka in zaplavali v širjave zvočnega eksperimenta. V vsakem primeru gre za pogumno odločitev, saj so se odpovedali svojemu prepoznavnemu večglasnemu prepevanju, na tej plošči namreč vokalnih delov bodisi sploh ni bodisi so močno sprocesirani s popačenjem potopljeni v siceršnjo zvočno podobo plošče, tako da je izvor posameznih zvokov dostikrat nejasen. Lahko je električna kitara, človeški glas, odmev, terenski posnetek ali zgolj beli šum. Ta plošča je tako Akron/Family popeljala v družbo bendov, ki imajo do ustvarjanja glasbe podoben pristop. Ker je tovrsten zvok težko opisati z besedami, naj povem da bi tole ploščo najlažje umestili nekje med Animal Collective, s tem, da so Akron/Family, recimo temu, malce manj popevkarski in zvočno bolj zgoščeni ter na drugi strani britanski nojz dvojec Fuck Buttons, s to razliko, da Akron/Family ne uporabljajo ritem mašine, tako da je samega ritma v njihovem primeru precej manj, pa še takrat, ko se pojavi, je precej manj definiran, saj gre bolj kot za tipične udarce, recimo bas bobna, za pulziranje vseh inštrumentov, torej za nekakšen kvazi-ritem.

Akron/Family, kljub precejšnji spremembi, ostajajo v okvirih podobne lirike kot na prejšnjih ploščah, spremenila so se zgolj sredstva, s katerimi jo dosegajo. Če gre za njihovo najboljšo ploščo, si v tem trenutku še ne bi upal dati roke v ogenj, brez dvoma pa si že zgolj za pogum zaslužijo vse čestitke. Sicer pa je njihova diskografija odlična tudi v izobraževalne namene o popularni glasbi, saj lepo prikazuje, da med ubranim večglasnim prepevanjem o Jezusu na eni ter eksplozijam distorziranega hrupa na drugi strani ni prepada, temveč zgolj par logičnih korakov.

pripravil Primož Vozelj

Silly Bears by Akron/Family from Secretly Jag on Vimeo.