Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MI PA SE NISMO UKLONILI NJIH PODIVJANI SILI (3531 bralcev)
Sreda, 2. 3. 2011
Gregor K.



V petem AntiFa seminarju na FDV-ju je bilo govora predvsem o pomenu Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno, katere 70-letnica ustanovitve se bliža. Uradno je bila namreč formirana 27. aprila 1941. Vendar ni ostalo samo pri tem. Rečemo lahko, da je šlo za kvaliteten dogodek, ki se je gibal na tanki meji med preteklostjo in sodobnostjo, sicer s poudarkom na zgodovini, pri čemer bi lahko prišli do zaključka, da le-te še zdaleč ni konec.

Včeraj ob petih se je v napol prazni veliki predavalnici na Fakulteti za družbene vede zgodil peti AntiFa seminar z naslovom „Mi pa se nismo uklonili njih podivjani sili“. Gre za del uporniške pesmi, ki je med Osvobodilno fronto bodrila partizanke in partizane pri njihovem boju. Na zanimivem, skoraj tri ure trajajočem seminarju so zgodovinska dejstva in svoje poglede predstavili naslednji: zgodovinarji Božo Repe s Filozofske fakultete, Jože Pirjevec iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Janko Prunk s FDV-ja ter Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino, in mladi raziskovalec na FDV-ju, Sašo Slaček.

Kot je bilo že nakazano je bilo govora predvsem o pomenu Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno, katere 70-letnica ustanovitve se bliža. Uradno je bila namreč formirana 27. aprila 1941. Vendar ni ostalo samo pri tem. Za uvod je povezovalka Maca Jogan s FDV-ja izpostavila nekaj zgodovinskih dejstev med obema vojnama, ki so posledično vplivale tudi na ustanovitev OF. Naj jih samo navržemo brez datumov. Omenila je Italijansko etnično čiščenje na slovenskem primorskem, pogermanjevanje v takratni dravski banovini še pred okupacijo s strani nacistične Nemčije, pa tudi pritiske in raznarodovalne ukrepe iz Madžarske in NDH na vzhodu.

Zatem je dobil besedo Božo Repe, ki se je v lepo zaokroženem prispevku med drugim dotaknil ustanovitve OF in izpostavil, da je bila OF znotraj jugoslovanskega gibanja posebnost, ki je ni mogoče ocenjevati zgolj po tistem, kar se je dogajalo v Ljubljanski pokrajini, kar pa se, po njegovem mnenju, vse prevečkrat dela:



Nato navede še druge aktivnosti Osvobodilne fronte in nadaljuje:



Nadalje pove, da OF ni skrivala politično-socialnih teženj, vendar da so ta med sabo razlikovala:



Zaključi pa z glavnimi rezultati upora, ki so po njegovih besedah sledeči: vzpostavitev slovenske državnosti znotraj jugoslovanske federacije. Pridružitev dela primorske in pa revolucijo po sovjetskem vzoru, ki je s sabo prinesla emancipacijo žensk, modernizacijo ter manjše socialne razlike. Spomni pa tudi na brutalnost, s katero je bilo to doseženo.

Jožeta Pirjevca, rojenega pred ustanovitvijo OF, ne bomo posebej uvajali, raje se prepustimo njegovi mladostniško uporniški hvalnici revolucije:



Nadaljuje z omembo TIGRA, kot prvega protifašističnega gibanja v Evropi in do določene mere predhodnika Osvobodilne fronte. Pa vendar, se vpraša Pirjevec, če je bil novejši upor na slovenskem star vsaj že dvajset let, kaj ima specifičnega OF:



To dejstvo nato skozi svoje veliko poznavanje zgodovine umesti v širšo takratno situacijo in postavi tezo, da sta revolucija in OF neločljivi, še več, da brez mesijanskega naboja revolucije narodno osvobodilni boj ne bi bil mogoč. Kar pa je seveda za nekatere zelo radikalna trditev in pri čemer si zgodovinarji še danes niso enotni in verjetno tudi nikdar ne bodo. Zato kar takoj poslušajmo odgovor naslednjega sodelujočega Janka Prunka, ki se je ob besedah Pirjevca počutil izzvan:



Preden poslušamo repliko Pirjevca, naj povem, da ima Prunk tudi zelo drugačne poglede na revolucije kot take. Nekoliko posplošeno rečeno jih loči na dvoje, na tiste, ki imajo pred sabo uresničljive cilje, te odobrava, in tiste, ki so popolnoma utopične. Kot vodila za dobre revolucije navede težnjo po demokratični družbi, enakosti pred zakonom, večjo človekovo svobodo, gospodarski napredek in svobodno trgovino.



Prispevek Damjana Guština bomo zaradi časa izpustili. Pred replikami med aktivnimi soudeleženci in vprašanji ter komentarji poslušalstva je svoj del dodal še Sašo Slaček, ki se je med starejšim kolegi počutil nekoliko nelagodno, a je vseeno izpostavil zanimivo poanto. V tem, kar bomo slišali, se je nanašal na izjavo Prunka o legitimnosti kontrarevolucije med vojno:



Na koncu lahko samo rečemo, da je šlo za kvaliteten dogodek, ki se je gibal na tanki meji med preteklostjo in sodobnostjo, sicer s poudarkom na zgodovini, pri čemer bi lahko prišli do zaključka, da le te še zdaleč ni konec. Tudi določene replike in komentarji na koncu niso bili brez vrednosti, zato vam izrezke celih prispevkov, replike in nekatere komentarje ponujamo na spletni strani Radia Študent.

PRILOGA

Božo Repe: Vloga osvobodilne fronte v narodnoosvobodilnem gibanju

Jože Pirjevec: Slovensko odporništvo med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo

Janko Prunk: Pluralizem in monizem v OF

Damijan Guštin: OF in vloga oboroženega odpora

Sašo Slaček: Patogeneza fašizma v krizi liberalnega
kapitalizma

Replike

Komentar

 

 



Komentarji
komentiraj >>