Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Komentar o inovativni shemi za sofinanciranje doktorskega študija (3233 bralcev)
Četrtek, 17. 3. 2011
univerza



...Inovativna shema je bila razpisana ob študentom nekoliko neprijaznem času, po več kot polovici študijskega leta. Sredstva bo zagotavljala retroaktivno za obdobje 2010-2013/14 kar posledično pomeni, da do predvidene rešitve vlog v koncu aprila stroške doktorskega študija študentje krijejo iz lastnega žepa...


V petek, 18. februarja 2011, ob štirinajsti uri se je kon
čal razpis Univerze v Ljubljani z naslovom »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih izzivov – generacija 2010«. Gre za novo shemo, ki jo je v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom razpisalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Poleg novo razpisane sheme v operativni veljavi ostajata kategoriji mladih raziskovalcev pod okriljem Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS inmladih raziskovalcev v gospodarstvu Tehnološke agencije Slovenije. Ako se študent odloči za doktorski študij v tujini, pa mu je na voljo četrtka oblika sofinanciranja v okviru programa Ad futura Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.

Inovativna shema je bila razpisana ob študentom nekoliko neprijaznem času, po več kot polovici študijskega leta. Sredstva bo zagotavljala retroaktivno za obdobje 2010-2013/14 kar posledično pomeni, da do predvidene rešitve vlog v koncu aprila stroške doktorskega študija študentje krijejo iz lastnega žepa.

Glavni pomislek, ki so ga preko peticije izrazili tudi na Odboru za obrambo visokošolskega dela je, da ponujeni razpis posega v avtonomnost akademskega študija in dela univerz. Poseg je po njihovem mnenju tako vsebinski, saj študij omejuje na panogi gospodarstva in reševanja aktualnih družbenih izzivov, kot organizacijski, saj se bojijo, da bo inovativna shema sčasoma nadomestila zaenkrat osrednjo kategorijo mladih raziskovalcev.

A realni uspeh sheme je vprašljiv prav zaradi pomanjkanja natančnejših opredelitev. Na prvi pogled se zdi, da je shema precej podobna kategoriji mladih raziskovalcev v gospodarstvu, a ni tako. Mlade raziskovalce v gospodarstvu namreč lahko predlaga gospodarska družba, samostojni podjetnik ali tehnološko središče z ustrezno raziskovalno skupino. S tem je gospodarstvo neposredno vpleteno v proces podeljevanja sredstev sofinanciranja. Nova shema pa natančnejše opredelitve načina povezovanja z gospodarstvom ne ponudi. Pobuda je tako prepuščena študentom in mentorjem, gospodarstvo pa nastopa zgolj kot zunanji dejavnik.

Tovrstnih formulacij smo sicer vajeni že pri programu Ad futura. Gre za štipendije za študij v tujini, ki se odobrijo pod pogojem, da se študent po končanem študiju v Sloveniji zaposli za obdobje enako študijskemu. To mora storiti v 30 dneh po zaključku študija. Naloga po večletni odsotnosti in manku povezav s slovenskim gospodarstvom predstavlja precejšnji izziv, prav tako ni spodbudna statistika o nezaposljivosti doktorandov. A pogodbenim določilom zadošča tudi samo zaposlitev. Realnega prispevka k razvoju sicer ni, vsekakor pa je kot uspešno prikazano delovanje agencije.

Na problem opredelitev v novi shemi je MVZT opozorila tudi Univerza v Ljubljani, ki težave pri izpolnjevanju predpisanega pogoja sodelovanja z gospodarstvom vidi vsaj pri osmih doktorskih programih, večinoma družboslovne in humanistične narave. Predlagali so širšo opredelitev 'sodelovanja z gospodarstvom', kjer bi se kot zadostno prepoznalo tudi sodelovanje z organizacijami, ki na dvig gospodarstva vplivajo posredno, denimo s prenosom znanja k drugim uporabnikom.

A namesto redefinicije kategorije sodelovanja z gospodarstvom so se na ministrstvu raje odločili za nabor sedemnajstih aktualnih družbenih izzivov. Gre za seznam sedemnajstih tem brez podrobnega opisa, ki so, verjeli ali ne, v večini tehničnega in naravoslovnega značaja. No, ne bodimo preveč kritični, šest problemov bi se lahko pogojno celo označilo za družboslovne ali humanistične. Tako smo priča razpisu, ki je namenjen točno določeni populaciji doktorskih študentov in meri na politizacijo visokošolskega študija za kratkoročne interese gospodarstva. Minister Golobič v bran tovrstni formulaciji opozarja, da gre v večini za evropska sredstva, ki so podeljena s precej natančnimi navodili za uporabo.

Kandidati so tako soočeni z zelo specifičnimi merili ocenjevanja vlog, ki je v celoti prepuščeno bolj ali manj objektivni presoji članov komisij, ki jih imenujejo univerze. V sistem točkovanja se uvrščata raziskovalno delo študenta in mentorja ter ustreznost študijskega programa in idejne zasnove doktorskega dela.

Shemo pa je kljub kritikam potrebno pohvaliti v eni točki: doktorske študente prepozna kot pomemben element pri reševanju trenutne krize. A kaj, ko je svoboda univerz očitno prevelika. Ali pa skupaj s študenti in mentorji pač niso sposobne prepoznati realnih potreb družbe. Tako so se na ministrstvu odločili, neposredno poseči v najvišjo stopnjo univerzitetnega študija in pod naslovom socialne pravičnosti študentom zadati smernice o izbiri študijskih področij.

O obljubljenem enotnem sistemu sofinanciranja podiplomskega študija nikakor ne moremo govoriti. Kategorija mladih raziskovalcev sicer ostaja osrednja in denarno najmočnejša oblika sofinanciranja podiplomskega študija. Novo shemo pa pogojno lahko uvrstimo med kategorijo mladih raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Pogojno zato, ker je nikakor ne moremo razumeti kot splošno, saj ne zajame vseh študijskih disciplin.

Seveda ni treba posebej poudarjati, da je nova shema namenjena predvsem promociji naravoslovnih in tehničnih ved. Kaj pa s presežkom družboslovcev in humanistov, ki so nekoliko zapostavljeni že v shemah ARRS in TIA? V času globalne krize, ki ni zgolj kriza finančnega in gospodarskega sistema, pač pa vedno bolj kriza družbe bi morala biti potreba po zelo kakovostnih družboslovcih in humanistih velika. Pa vseeno ni tako. Prave rešitve za venomer očitan presežek vlada ne ponudi. S tem problemom se v veliki večini ukvarja Zavod za zaposlovanje.

Razpisana shema gre z roko v roki bolonjske reforme, ki se jo je z letom 2010 nalezel tudi doktorski študij. Čas za opravljanje doktorata se je racionaliziral na tri leta, poudarek pa je, kot smo za pri reformi že vajeni, na doseganju formalnih smernic in ciljev. Kaj pa vsebina? Vlada se je očitno odločila za preoblikovanje podiplomskega študija v tovarniško proizvodnjo, ki v določenem času proizvede točno določeni izdelek. Da se pri tem izgublja študiju ključna vsebinska komponenta, očitno ne skrbi nikogar.

Z inovativno shemo je tretja bolonjska stopnja bogatejša za politično orodje, ki neposredno posega v avtonomnost univerz in temelji na selektivnih potrebah gospodarstva. Naslednja tri leta bodo upravičenci s finančno podporo reševali ključne družbene izzive. Univerze pa čaka boj za avtonomnost. Kaj pa po treh letih, ko se evropska sredstva izčrpajo? Mogoče nam takrat celo ponudijo enotno shemo sofinanciranja s slovenskimi sredstvi. A glede na višino ponujenih sredstev si lahko nadejamo le potencialni dvig šolnin na tretji študijski stopnji.

Za vas je po besednih vodah razpisov plul Gregor Râmuš.

 



Komentarji
komentiraj >>

free casino games slots maxhc
alodiellBlona [17/09/2018]

caesars online casino free online casino casino games free online bovada casino | [url=https://onlinecasinodd.com/]high 5 casino[/url] [url=https://onlinecasinodd.com/]free online casino games[/url]
odgovori >>