Pretekli četrtek je na Delavsko-punkerski univerzi predaval triindvajsetletni Mark Lošonc iz Novega Sada, podiplomski študent filozofije in nekakšen teoretski »Wunderkind« z Balkana. Predavanje je nosilo naslov »Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje«.

Predavanje je predstavljalo pravcati teoretski podvig, s katerim je predavatelj poskušal zasnovati nič manj kot novo teoretsko področje: fenomenologijo ekonomskega. Zaradi njegove ekstremne bogatosti in konceptualne zgoščenosti si pričujoče poročilo ne more prizadevati za izčrpanje vseh obravnavanih tem in izpeljav. Namesto tega bo skušalo zarisati osnovne konture in osrednjo zamisel predavanja.

Področja politične ekonomije se predavanje ni lotevalo neposredno, temveč je izhajalo iz vprašanja, kako se ekonomske kategorije kažejo, natančneje: kako ekonomsko vznika v polju vidnega? Na kakšen način, s kakšnimi sredstvi ekonomski procesi povzročajo strukturno zaslepljevanje? Skratka, osnovni namen predavanja je bil razkleniti prostor specifične meta-teorije ekonomskih kategorij, ki bi na ekonomijo gledalo kot na prostor dogajanja zaslepitve.

Da je fenomenološka analiza ekonomije več kot upravičena, se lahko prepričamo takoj, ko odpremo Marxov Kapital, ne glede na to, kje pričnemo z branjem - na začetku, na sredini ali koncu. Prve vrstice Kapitala sporočajo naslednje: bogastvo kapitalističnih družb se pojavlja kot ogromna zbirka blag. Sklepne vrstice Kapitala pa obravnavajo, kaj? - Nič drugega kot vprašanje vidnosti in nevidnosti, natančneje, vidljivosti in nevidljivosti razredov.

Skratka, teme, ki zadevajo vprašanja pojavljanja, različne načine kazanja in dalje, vprašanje strukturnega spregleda in spregledovanja na eni strani ter vprašanje strukturne slepitve in zaslepljevanje na drugi strani, so v Kapitalu navzoče od začetka do konca. Zaradi tega bi po besedah predavatelja lahko Marxov Kapital imeli za eminentno teoretsko delo o fenomenalnosti razredov. Marxovo metaforo slepote pa bi lahko izkoristili kot interpretativni ključ do razumevanja fenomenologije ekonomskega.

Prvi del predavanja je tematiziral različne načine koncipiranja slepote, ki jih je predavatelj razbral iz zgodovine zahodne misli. Z vratolomnimi povezavami najrazličnejših teoretskih figur se je predavatelj prepričljivo dokopal do štirih aspektov pojma slepote. Prvič, slepota je povezana tako s privacijo videnja kot tudi z izkustvom presežnosti konkretnega. Ta aspekt je moč najhitreje predočiti z omembo Platonovega filozofa, ki ga zaslepljujoča svetloba sonca spravi ob vid - kdor spregleda Sonce, ta tako zelo vidi, da več ničesar ne vidi.

Drugič, slepota je povezana s specifično družbeno prakso - prakso tistega, ki ne vidi. Ob obravnavi omenjenega se izkaže, da je slepota lahko tudi specifični modus emancipacije od oblasti. Moderne oblasti namreč, ki je vselej panoptična, saj je slepec prav tisti, za katerega so vizualne reprezentacije moči povsem brez haska: zoperstavljena slepcu, oblast obnemore.

Tretji aspekt slepote predstavlja t.i. amaurofilija ali volja do slepote, ki se razodeva v obliki mazohizma. Spet, tudi ta aspekt pokaže, da je odločitev za slepoto moč jemati kot najbolj skrajno in ultimativno obliko osvoboditve od ustaljenih razmerij moči. Mazohistični slepec v družbeno-ekonomsko pogodbo vstopi tako, da se ji popolnoma podvrže, namreč ne kot subjekt svobode, temveč kot objekt - kot blago med blagi. Z dejanjem popolnoma subvertirane podreditve Drugemu se slepec osvobodi od Drugega in mu vzvratno zavlada.

Nazadnje, četrtič, slepota kot simbolni mehanizem. Filozofska govorica, kolikor je tavtološka, abstraktna in brezreferenčna, je pogosto okarakterizirana s sintagmo slepega mišljenja. V tej luči se slepota izkaže kot primanjkljaj označenca in kot absolutna nadvlada označevalca nad slednjim.

Naštete aspekte je nato predavatelj drugega za drugim poiskal v Marxovi kritiki politične ekonomije in jih povezal z notranjo logiko delovanja kapitalizma. Z osredotočenjem na Marxove sintagme »zaslepljujoča blaga« in »zaslepljujoča oblika blaga« je predavatelj na novo tematiziral blagovni fetišizem, kapitalistični pravni red, ideologijo svobodnih in samostojnih pravnih subjektov, lastnino, historičnost in nazadnje tudi sam razredni boj.

Nadvse sveže in navdihujoče predavanje, ki si ga je moč v celoti ogledati na spletni strani Delavsko-punkerske univerze, se je sklenilo z vprašanjem možnosti upora kapitalističnemu načinu zaslepljevanja. A kako je možen boj zoper zaslepitvi, če vemo, da je le-ta notranji formalni moment kapitalistične realnosti same? - Smer odgovora gre po predavatelju iskati v invenciji alternativnih luminalnih strategij.

V četrtek, 24.3., vas Delavsko-punkerska univerza, namesto na Metelkovo, vabi na Filozofsko fakulteto, kjer se bo odvijal dogodek Mi smo univerza, s pričetkom ob 16. uri in 20 minut.

Poročilo je pripravila Ana Jovanović