Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KOLATERALNE ŠKODE NA MENIJU (2007 bralcev)
Četrtek, 24. 3. 2011
Boris V.



... napadi na Libijo se nadaljujejo, na to temo bo zasedal Varnostni svet ...
... v Siriji nove žrtve revolucije ...
... Bolivija od Čila zahteva dostop do Pacifika ...
... po požaru v Počku spet pozivi k prenehanju uporabe vadišča ...

OFF NAPOVEDNIK

Balkan je ob obisku ruskega premierja Vladimira Putina znova dokazal, da še ni pripravljen na dokončnen vstop v civilizirano območje, ki ga predstavlja Evropska unija. Putin je bil kot predsednik vlade ene najpomembnejših držav na svetu deležen velikega zaničevanja in poniževanja tako s strani slovenskih kot srbskih gostiteljev. Zgodilo se je nepredstavljivo. V obeh državah so mu na slavnostnih obedih namreč postregli z brancinom. Tako je, Putin je moral dvakrat zapored jesti isto jed. Čemu se da pripisati tako zlobo pri obravnavanju tako uglajenega gosta, ni jasno. Kdo bo odgovarjal za tako sramoto, tudi ne.

Res je sicer, da so mu v Sloveniji brancina postregli v glavni jedi, v Srbiji pa v predjedi, a nezaslišanost ostaja izjemna. No, naj povemo, česa vsega je bil še deležen Putin v Sloveniji. Jedel je lahko zloženko iz bovške skute z bučo in drobnjakovim kruhkom na regratu s praženimi sončničnimi semeni, idrijskimi žlikrofi z jagnječjo bakalco ter filejem orade in piranskega brancina z mavrahovimi škampi, čemaževim pirejem in koromačem. Sladkal pa se je s pito z jabolčnim želejem na biskvitu z akacijevim medom in žličnikom iz cimetovega sladoleda.

Mi pa se spomnimo izjave kultnega lika Alana Forda. Na izjavo neke bogatašinje, da ni preveč zahtevna, saj lahko en dan je kaviar, drugi dan pa samo pije šampanjec, je Alan odgovoril: „A ja jedan dan jedem, a drugi ne."

Berete OFF program Radia Študent, ki bi visokim gostom postregel z brancinom, prelitim z bruhanjem, in Mercator namiznim belim vinom za posladek.

OFF PROGRAM

Libija je že peti dan pod udarom zahodnih letal in raket. Včeraj zvečer so bili napadeni tudi cilji v glavnem mestu Tripoli. Libijske oblasti trdijo, da je bila napadena stanovanjska četrt vzhodno od Tripolija, v napadu pa naj bi bilo ubitih veliko civilistov. Poleg tega naj bi bili žrtve napadov tudi reševalci, ki so skušali pomagati žrtvam. Francoski zunanji minister Alain Juppe je sicer zatrdil, da v okviru operacije Odisejeva zora za uresničevanje prepovedi letov nad Libijo napadajo samo vojaške cilje, a tega ni moč verodostojno preveriti.

V vojašnici v Tadžuri, približno 30 kilometrov vzhodno od glavnega mesta, je bilo po nekaterih pričevanjih slišati eksplozijo, na objektu pa naj bi nato izbruhnil ogenj. V Tadžuri je sicer eno najpomembnejših oporišč libijske vojske, ki je bilo napadeno že v soboto, prvi dan akcije proti Gadafiju. Njegove sile naj bi medtem nadaljevale napade na Misrato, ki leži okoli 200 kilometrov vzhodno od Tripolija, in s tanki napadle tudi mestno bolnišnico, a libijske oblasti napade na to mesto zanikajo. Spopadi med režimskimi in uporniškimi silami potekajo tudi na zahodu države in v mestu Adždabija, ki leži približno 160 kilometrov južno od središča upora, mesta Bengazi.

Varnostni svet bo danes na zahtevo Libije znova zasedal in razpravljal o situaciji v tej državi. Že pred tednom dni je namreč sprejel resolucijo o prepovedi letenja v Libiji, kar je rezultiralo v obsežnem bombardiranju raznih ciljev v državi. Zasedanje je že v nedeljo zahteval Tripoli, vendar se je Varnostni svet odločil, da bo zasedal na podlagi omenjene resolucije, ki predvideva ponoven sestanek in pregled stanja teden dni po sprejemu resolucije.

V Siriji se nadaljuje nasilje. Vsaj deset, po nekaterih podatkih pa kar 37 ljudi, je bilo ubitih, ko je policija streljala na ljudi, ki so protestirali zaradi žrtev protivladnih demonstracij v mestu Daraa na jugu države. Glavno zbirališče protestnikov je mošeja al-Omari, a oblasti novinarjev ne pustijo blizu. Preostanek mesta naj bi bil zapuščen, v mestu pa so močne vladne sile. V Daraa naj bi prihajalo tudi precej podpornikov režima. Sirijska državna televizija za nerede krivi oboroženo bando, ki deluje iz mošeje, kot dokaz pa je objavila posnetke zaseženega orožja in streliva. Prav tako naj bi ta tako imenovana banda ugrabila otroke in jih uporabila za človeški ščit. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je pozval k transparentni preiskavi, Združene države pa so izrazile zaskrbljenost nad nasiljem sirijske vlade.

Ameriški vojak Jeremy Morlock, obtožen sodelovanja v skupini vojakov, ki so ubijali neoborožene Afganistance, je bil obsojen na 24 let zaporne kazni. Morlock je priznal krivdo za umore in druge zločine, v okviru dogovora s tožilstvom pa bo za nižjo kazen tudi pričal proti svojim kolegom, ki so prav tako obtoženi istih zločinov. Vojaški sodnik je najprej želel Morlocka obsoditi na dosmrtno ječo, a je bil zavezan z omenjenim dogovorom. Obtoženi ameriški vojaki so mrtvim civilistom tudi rezali ude in jih jemali kot spominke. Na strani nemškega tednika Der Spiegel so objavljene nekatere izmed več tisoč fotografij, ki so jih vojaki posneli sami, ko so pozirali ob truplih svojih žrtev.

Več o dogajanju v Združenih državah nam je povedala naša poročevalka Lidija Poljaček:

Bolivija bo s tožbo Čila na mednarodnem sodišču skušala dobiti dostop do Tihega oceana, ki ga je izgubila v vojni pred 132 leti. Bolivijski predsednik Evo Morales je povedal, da je izguba dostopa do morja za to državo odprta rana, ki se mora zaceliti. Čilski predsednik Sebastian Pinera je dejanje Bolivije označil za nesprejemljivo pretenzijo po ozemlju Čila. Prav tako je kritiziral bolivijske pozive k dialogu na to temo, saj ta država hkrati že grozi s postopki na mednarodnem sodišču. Podobne težave ima Čile tudi s Perujem, ki je prav tako izgubil ozemlje v tako imenovani pacifiški vojni. Peru je oktobra lani z Bolivijo podpisal sporazum, ki ji omogoča gradnjo lastnega pristanišča na perujski obali.

Portugalski premier Jose Socrates je odstopil s položaja, potem ko je parlament zavrnil predlagane varčevalne ukrepe. Proti njim je glasovalo vseh pet opozicijskih strank. Vlada se je z ostrim varčevanjem skušala izogniti grško-irskemu scenariju in je do zdaj zavračala mednarodno finančno pomoč. Ti ukrepi med drugim predvidevajo ponovno krčenje proračunskih odhodkov, spremembe pri upokojevanju, nove davke, podražitev vozovnic v javnem prometu in omejitev sredstev za socialne transferje. Predsednik države Anibal Cavaco Silva ima zdaj dve možnosti. Lahko pozove stranke v parlamentu, da oblikujejo koalicijsko vlado, ali pa razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. V tem primeru, ki je bolj verjeten, bi Socratesovi socialisti vodili vlado do volitev, vendar z omejenimi pristojnostmi.

Medtem v Bruslju v pričakovanju vrha vodij članic Evropske unije, ki naj bi sprejeli ukrepe za soočanje s krizo v območju evra, potekajo protesti, ki se jih udeležuje okoli 15.000 ljudi. Policija na protestnike strelja z vodnimi topovi, ti pa nanjo mečejo tudi steklenice in kamne. K protestom je pozvala Evropska konfederacija sindikatov, ki je oznanila, da protestniki zahtevajo ne pakt za evro, temveč pakt za več poštenosti in enakosti ter proti varčevalnim ukrepom.

Na dogajanje v Libiji se je odzval tudi premier Pahor, ki je povedal, da bi bilo, citiramo, „koristno, če bi Varnostni svet Združenih narodov čim prej natančneje določil politične cilje mednarodne intervencije, s tem pa tudi okvir vojaškega posredovanja". Pahor meni, da bi moral Varnostni svet ohraniti doseženo soglasje v mednarodni skupnosti o potrebnosti vzpostavitve območja prepovedi poletov nad Libijo. Premierju se zdi ključno, da ne pride v arabskem svetu do vtisa, da je napad na Libijo Zahod izvedel na lastno pest.

Vlada je obravnavala tudi predlog novele zakona o gradnji objektov, ki možnost gradnje v lastni režiji omejuje na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov ter na izvedbo vzdrževalnih del. S tem želi vlada predvsem pomagati gradbenemu sektorju. Po predlogu okoljskega ministrstva naj bi bila gradnja v lastni režiji tako dovoljena do velikosti 30 kvadratnih metrov.

Na dopoldanski novinarski konferenci je Gibanje za dostojno delo in socialno družbo predstavilo svoje pomisleke in nasprotovanja zakonu o malem delu. Več je povedal Marko Funkl, predsednik gibanja:

Zaradi včerajšnjega požara na približno 250 hektarjih na vadišču vojske Poček pri Postojni zaradi izvajanja vojaških vaj se je oglasila civilna iniciativa "Za Pivško kotlino brez streljanja". Za naš radio je dogodek komentiral predstavnik iniciative Jože Smrdel:

Civilna iniciativa Ministrstvo za obrambo že nekaj časa poziva, naj se na poligonih Poček in Bač preneha izvajati vojaške aktivnosti, naj se postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče vojske Postojna prekine in naj država pristopi k sanaciji prostora na omenjenem poligonu. Prizadevanja iniciative podpira tudi vodja poslanske skupine Zares Franco Juri.



Komentarji
komentiraj >>