Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KADILSKE PRAKSE EVROPOLITIKOV (1950 bralcev)
Petek, 25. 3. 2011
Luka P.



… Afriška unija, kritična do koalicijskih sil, vabi na pogovore Gadafijeve in uporniške sile …
… NATO prevzel poveljstvo operacij za uveljavljanje prepovedi letenja nad Libijo …
… Marshallovi otoki legalizirali uporabo kokaina …
… okrogla miza o vplivu ekonomske krize na širitev Evropske unije …
… v Španskih borcih začetek plesnega festivala z naslovom Plesna Vesna …

OFF NAPOVEDNIK

Ni se še razkadil dim zaradi zadnjih razkritih koruptivnih dejanj nekaterih evroposlancev, med katerimi se je znašel tudi naš detektiv Zoran Thaler, pa že prihaja do novih pritožb z vrha Evropske unije. Da tokrat evropski javnosti tega ne bi prvi razkrili novinarji, je to raje obelodanilo kar več voditeljev držav članic. Da v tem primeru ne gre za indice korupcije, je ob začetku tokratnega vrha Evropske unije pojasnilo več predstavnikov. Pritožili so se namreč zaradi motečega kajenja v dvorani.

Da prihaja do anomalij spoštovanja zakonov, ki naj bi veljali tako za državljane brez funkcij kot za evropsko politično elito, je znano že dlje časa. In to velja tudi v primeru sankcioniranja tovrstnih kršitev. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je zato vse zbrane le vljudno prosil, naj tisti, ki želijo kaditi, to počnejo v prostorih, ki so temu namenjeni. Malo verjetne položnice, ki bi lahko prispele na naslove strastnih kadilcev, pa bodo poštarji najverjetneje založili med goro pisem bruseljske adminisracije.

Med šefi držav in vlad članic je veliko kadilcev. Najbolj razvpit verižni kadilec pa naj bi bil vodja skupine držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. V stavbi Justus Lipsius, sedežu Sveta Evropske unije, kjer sestankujejo voditelji, so posebne kadilnice, kaditi pa je mogoče tudi na razkošni terasi s prečudovitim razgledom na Bruselj. Kljub vsem možnostim, ki so na voljo politikom, pa naj bi se kadilo tudi na sestankih evroskupine, ki jim predseduje Juncker, in doslej očitno tudi na zasedanjih voditeljev Evropske unije.

Poslušate OFF program Radia Študent, ki razume, da se ob natrpanem in napornem urniku, ki ga ima evroelita ob sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Evrope, ne sme izgubljati časa s sprehodi do kadilnic.

OFF PROGRAM

Po francoskih Miragih so obstreljevanje libijskih sil šesti dan zapored štafetno prevzeli britanski Tornadi. Letala britanskih zračnih sil naj bi obstreljevala libijska oklepna vozila, ki so po navedbah britanskega obrambnega ministra Liama Foxa ogrožala civilno prebivalstvo v strateško pomembnem mestu Adždabija. Tarča napadov naj bi bile tudi Gadafijeve sile v Tripolisu, kjer je bilo slišati več eksplozij v južnem delu prestolnice. Gadafijeve sile naj bi kljub navedbam Zahoda, da so že zelo oslabljene, nadaljevale z napadi na upornike. Po navedbah Londona libijske zračne sile praktično ne obstajajo več, tudi kopenske enote naj bi bile po njihovi strokovni oceni zaradi poznavanja s strani Zahoda prodanih vojaških rekvizitov zelo šibke.

Uporniki na drugi strani trdijo, da jim veliko grožnjo med drugim še vedno predstavljajo ostrostrelci in Gadafiju zvesti ovaduhi. Tako se trudijo prevzeti nadzor nad tretjim največjim mestom v državi, Misrato. V vzhodnem mestu Bengazi pa nadaljujejo z vojaškim urjenjem za odločilni boj proti Gadafijevim silam.

Predsednik komisije Afriške unije Jean Ping je v Parizu sporočil, da je Afriška unija povabila predstavnike libijskega voditelja Moamerja Gadafija in libijskih upornikov v etiopijsko prestolnico Adis Abebo, kjer se nahaja sedež Unije, na pogovore o prekinitvi ognja. Dodal je, da je Gadafijeva stran udeležbo o pogajanjih, ki naj bi se odvila danes, že potrdila, čakajo le še na uradni pristanek upornikov. Če ne bodo pristali na srečanje v Adis Abebi, jim bodo predlagali pogovore v Bengaziju, Kairu ali Tunisu. Na srečanju naj bi govorili o programu in časovnici rešitve krize v Libiji, ki bi privedla do prekinitve ognja, olajšala človekoljubno pomoč in zaščitila tuje delavce v Libiji, med katerimi mnogi prihajajo iz podsaharske Afrike. Ping je ponovil stališče, da Afriška unija nasprotuje zunanjemu vojaškemu posredovanju koalicijskih sil, in poudaril, da se slednje z Afričani niso posvetovale v zadostni meri.

Zveza NATO je kljub mnogim očitkom o preračunljivosti Zahoda prevzela poveljstvo in odgovornost za uveljavljanje prepovedi letenja nad Libijo. Združene države pa bodo še naprej odgovorne za koordiniranje napadov na kopenske sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija in ostale cilje na kopnem, kar naj bi predstavljal najtežji in najbolj sporen del operacije. Že zdaj pa prihaja do različnih idej in mnenj, ali naj bodo v bodoče poleg letalskih napadov sestavni del vojaških operacij v Libiji tudi kopenske sile. Kot je povedal generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen, se nadaljujejo pogovori o tem, da bi NATO prevzel še druge naloge.

Kaj to pomeni za Slovenijo kot članico te vojaške zveze? Bodo častniki slovenske vojske avtomatično prevzeli del odgovornosti in bili poslani v kakšnega od štabov, od koder bodo sodelovali pri vodenju kakršnih koli bojnih operacij? Predstavnik slovenske vojske Simon Korez nam je zatrdil, da ne. Kot je dejal, je za kakršen koli angažma pripadnikov Slovenske vojske potrebna odločitev slovenske vlade. Odgovorov z njene strani o njenem stališču do sodelovanja slovenske vojske v Libiji zaradi vstopa NATA v konflikt še nismo prejeli.

Predsednik republike Marshallovi otoki Jurelang Zedkaia je napovedal, da bo lahko majhen pacifiški narod od zdaj mirno, z zakonom potrjeno konzumiral kokain. Predsednik je še povedal, da resno razmišljajo tudi o odpravi vizuma za vstop v državo za državljane katere koli države. A že sedaj je dolgotrajnost veljave teh zakonov pod vprašajem. Strokovnjaki se strinjajo, da zaradi globalnega segrevanja, ki povzroča dvig morske gladine arhipelagu 29-ih atolov in petih otočkov, grozi potop do leta 2040.

Evropsko sodišče za človekove pravice je italijanske oblasti opralo odgovornosti za smrt demonstratorja med vrhom zasedanja skupine G8 v Genovi 20. julija leta 2001. Carlo Giuliani je bil s strani policista ustreljen v glavo med nasilnimi spopadi, ki so se vneli med represivnimi organi in protestniki, ki jih je italijanska policija poimenovala militantni radikalci. Po smrtnem strelu v glavo so s policijskim vozilom še zapeljali prek njegovega trupla. Sodniki so ugotovili le, da naj bi policist, ki je sprožil smrtni strel, deloval v poštenem prepričanju, da sta bila življenje in telesna integriteta tako njega kot njegovih kolegov, ki so bili v postopku tudi obravnavani, ogrožena. S tem so upravičili in legitimizirali izstreljeni strel kot del samoobrambe.

Družina Giuliani se je na Evropsko sodišče v Strasbourgu v iskanju pravice obrnila po tem, ko v Italiji niso bili sproženi nobeni postopki zoper policista, organe oblasti pa je družina obtoževala, da so izvajali neustrezne preiskave. Represivnim organom je družina Giuliani med drugim očitala tudi pretirano uporabo sile in nečloveškega ravnanja, katerih žrtev naj bi bil njihov sin.

Danes dopoldne se je odvilo srečanje ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika in predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak z vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov Dušanom Kumrom ter poslancema Majdo Potrato in Dejanom Levaničem. Tema srečanja je bil Zakon o malem delu o katerem se bo odločalo na referendumu 10. aprila. O stališču Zveze društev upokojencev o tem zakonu smo govorili z predsednico Kožuh Novakovo:



V organizaciji predstavništva Evropske komisije in Urada vlade za komuniciranje je v Ljubljani potekala okrogla miza o vplivu ekonomske krize na širitev Evropske unije. Na okrogli mizi so sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, direktor Inštituta za bližnjevzhodne in blakanske študije, Ifimes, Zijad Bećirović, nekdanji veleposlanik Slovenije v Srbiji Borut Šuklje in Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete. Več o poteku okrogle mize nam je povedala udeleženka Tanja Fajon:



Komentarji
komentiraj >>