Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Demokratičen infoblok (1790 bralcev)
Ponedeljek, 28. 3. 2011
MarkoO




Prejšnji teden se ni zgodilo veliko, vendar pa je bil simbolni pomen dogodkov, ki so zaznamovali pretekli teden, toliko večji. Četrtkova akcija študentov je ponovno opozorila na težave, s katerimi se sooča ta država, in povzdignila glas bodoče inteligence nad elito, ki počasi, a več kot očitno izgublja vajeti razumskega jezdenja moči. A pojdimo lepo počasi in se pregleda preteklega tedna lotimo na »old fashioned way« - po kronološko, dan za dnem, uro za uro.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, je pretekli ponedeljek s svojo ekipo obiskal Univerzo v Ljubljani. Rektor univerze, Radovan Stanislav Pejovnik, je ministru predstavil problematiko financiranja ter ga med drugim seznanil z možnostmi podpore nadpovprečnim študentom ter problemi pri ustanavljanju zavodov univerze. Kot so zapisali na Univerzi v Ljubljani, so rektorjevi sodelavci Golobiču in njegovi ekipi pojasnili stanje pri razpisu štipendij za doktorski študij in projektu za izgradnjo poslopij za Fakulteto za računalništvo in informatiko ter Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Govorili so tudi o Nacionalnem programu visokega šolstva in o Raziskovalno inovacijski strategiji Slovenije (RISS) ter bili opozorjeni, da umetniške akademije niso zadovoljne z Nacionalnim programom visokega šolstva. Le kaj bodo ukrenili? Verjetno nič.

Dijaška organizacija Slovenije je prejšnji teden jasno in glasno ugotovila, da se je položaj dijakov v letošnjem letu izjemno poslabšal. Kot so zapisali v izjavi za javnost, država varčuje na šolajoči mladini in ne zagotavlja optimalnih okoliščin za njeno izobraževanje. Država obljublja, da bodo otroški dodatki višji zaradi ukinitve štipendij mladoletnim, vendar pa je to po mnenju DOS zgolj pesek v oči. Malo delo v povezavi z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ukinja štipendijo 16.000 dijakom, ki jo že prejemajo.

Štipendije naj bi se po novem zakonu podeljevale le za visokošolski študij, kar bi dijake po mnenju dijaške organizacije pahnilo v položaj, ko bi bili popolnoma odvisni od dohodka staršev, ki pa je v marsikaterem primeru majhen ali pa ga tudi ni. Otroški dodatek je za več kot polovico manjši od stare štipendije, prejemali pa ga bodo starši. To po mnenju DOS lahko pomeni, da bodo ta sredstva na koncu morda končala kot sredstva za pokritje raznih stroškov ali lastnih potreb. Poleg tega so po mnenju DOS dijaki preobremenjeni s prenatrpanim učnim programom. V Sloveniji obstaja, kot so zapisali, zastareli učni sistem, ki ne more slediti napredku in se prilagajati ostalim dejavnikom, ki se iz leta v leto spreminjajo. Bela knjiga o izobraževanju in vzgoji pa zamuja že skoraj mesec dni. DOS bo vztrajal, da se mnenje dijakov upošteva.

Skočimo še k našim štajerskim kolegom. Novoizvoljeni rektor Univerze v Mariboru, Danijel Rebolj, ki bo štiriletni mandat začel maja, napoveduje številne novosti, med drugim večjo odprtost univerze svetu, kakovostnejše programe, umetniško akademijo in znanstveno tehnološki park. Rebolj meni, da ima Univerza v Mariboru še veliko možnosti za izboljšanje svoje izobraževalne dejavnosti, med drugim mora jasno definirati izhodna znanja in profile. Nujno se mu zdi tudi določiti optimalno število študentov na študij in izboljšati razmerje med študenti in profesorji.

Med svoje cilje je uvrstil še internacionalizacijo študija, na primer s podiplomskimi programi v angleščini, promocijo programov v tujini in vzpostavitev študija na daljavo. Atraktivnost programov želi povečati z izboljšanimi metodami poučevanja, večjo možnostjo izbire predmetov in mešanjem različnih strok. Veliko pozornosti namerava posvečati znanstveno raziskovalni dejavnosti, pri čemer bo spodbujal interdisciplinarnost, sodelovanje v mednarodnih projektih in vključevanje študentov v raziskovalno delo. Predvsem slednje se mu zdi premalo samoumevno pri delu na univerzi, čeprav se njena kakovost, po njegovem, najbolje meri po dobrih diplomatih.

Konkretno že dela na tem, da se čim prej vzpostavi znanstveno tehnološki park, ki ga univerza načrtuje že več let. Postavili naj bi ga na območju nekdanje tovarne TVT na Taboru, ki je po mnenju Rebolja zelo zanimiva lokacija tudi za dogodke, ki jih namerava univerza peljati v okviru projekta evropske prestolnice kulture prihodnje leto. Sadeže njegovega dela bo torej moč videti šele čez nekaj let.

Za mnenje o znanstvenem in univerzitetnem razvoju mesta Maribor smo povprašali ljubljanskega študenta, ki se kot zunanji opazovalec opravlja ravno s to tematiko.

In še osrednji dogodek preteklega tedna. Dogodek »Mi smo univerza« je odprt demokratičen forum in akademsko gibanje z namenom združevanja vseh zaposlenih in študirajočih na univerzi, od študentov, asistentov do profesorjev. Cilj tega akademskega foruma je, da se "dobivajo na fakultetah in izražajo probleme, s katerimi se soočajo zadnja leta. To ni gibanje z voditelji, ampak je odprt demokratičen forum, kjer je vsak dobrodošel in kjer štejejo argumenti.

Na prvi javni tribuni z naslovom Študent kot delavec so govorili o malem delu skozi predlog zakona o malem delu, prekarnosti, študentskem delu in fleksibilizaciji trga dela. V zadnjem času so se razplamtele debate o študentskem delu. Vlada namreč želi "normalizirati" delo študentov s predlogom zakona o malem delu. Vsebina javnih debat se tako večidel pomika po osi malo delo - študentsko delo. Analitiki tehtajo, kateri od možnih mehanizmov naj bi prinašal več delovnih mest, več štipendij, kateri je boljši za delodajalce, kateri omogoča več pravic delavcem. Pri tem pa tako politiki kot novinarji in študentski funkcionarji največkrat spregledajo, da sta obe ureditvi zgolj dve plati iste medalje - prekarizacije, so opozorili.

Na javni tribuni so tako problematizirali proces prekarizacije, ga umestili v zgodovinsko-ekonomsko-politični okvir, znotraj njega locirali socialni položaj slovenskih študentov in ugotovili, zakaj morajo študentje delati, da lahko študirajo, in da je štipendij vse manj. Sklenili so, da je fleksibilizacija trga delovne sile pri nas "visoko leteča puhlica", kajti več kot 80 odstotkov zaposlenih dela prek negotovih oblik dela.


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Prof. dr. Žigon bo na Kemijskem inštitutu skupaj s sodelavci organizirala otvoritveno konferenco projekta »Enakost spolov v znanosti«, ki bo 29.3.2011 ob 13. uri v Veliki predavalnici. Konferenca je namenjena predstavitvi projekta tako zaposlenim kot tudi akademskim in industrijskim partnerjem inštituta. S svojimi mnenji, pogledi in zgledom lahko pri uresničevanju zastavljenih ciljev pomagate tudi vi.

Klub za Marketing EPF v sodelovanju s Katedro za marketing EPF v torek, 29. marca 2011, ob 9h organizira Marketinški semafor, edini marketinški študentski dogodek na Štajerskem. Že peto leto zapored bomo na strokovnem dogodku priča spoznavanju aktualne poslovne prakse z znanimi marketinškimi obrazi. Letos bodo luči Marketinškega semaforja utripale v barvah komuniciranja z mladimi. Dogodek je za študente brezplačen.

Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 952. sestanek, ki bo v ponedeljek, 28. marca 2011, ob 18. uri v predavalnici 325. Na temo »Metafora v leksikalnem sistemu« bo predavala dr. Jerica Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Infoblok je spisal MarkoO.

 



Komentarji
komentiraj >>