V nedeljo ob 19.30 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil makedonski ansambel Tanec.
V nedeljo ob 19.30 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil makedonski ansambel Tanec. Orkester, pevci in plesalci so predstavili bogat repertoar makedonskih narodnih pesmi in plesov .... umetniki očarali, publika doživela ekstazo in dala največji kompliment, kakršnega se sploh lahko dobi, ovacije in aplavzi a la opera Metropolitain.
Tanec obstaja že od leta 1948, ko pa so dobili prvo nagrado v Langollnu v Angliji, je zanje zvedel cel svet. Zanje so rekli, da so potujoči živi muzej zaradi čudovitih tradicionalnih kostimov, zaradi makedonske glasbe, ki s svojim zanosom ogreje, ker odražajo silno lepoto makedonskega folklornega genija. Tanec, Makedonija in njena čudovita kultura. Ves svet jih pozna, ker so nas seznanili s svojo raznolikostjo makedonskega izročila. In vse to je res.
Umetniki so doživeli bis v sredini tretjine svojega nastopa. Verjemite mi, roke so me bolele od aplavza, mravljinci so mi gomazeli po telesu. Publika se je od navdušenja zbudila. Zakaj?
Ker je bil njihov nastop poln vrhunske kvalitete. Bili so vešči tehnike, ker jim je zlezla pod kožo. Bili so sveži kot otroci. Z vsakim njihovim gibom se je pretakala emotivno-igriva energija. Zgodila se je čarovnija na sceni.
Na njihovem programu so bili naslednji plesi: Velikonočni ples, Težki ali Teškoto (ki je pod zaščito Unesca kot redek duhovni spomenik), Nevestin ples, Dzamala, Jutranjica, Prespanski plesi, zelo znana Dračevka in Pirinska pomladna roža. Plesali so z lahkoto, ženske drobno in nežno zaradi masivnih narodnih noš, okrašenih kot cvetlice. Moški pa hitro, zdravo in zapeljivo. Pokazali so vse, kar so znali, da bi totalno osvojili. Moški plesalci so bili triumf po okusu slovenske publike. Potem pa mešani zbor in ženski glasovi, ki so oživeli klice antične Makedonije in poganskih Slovanov.
»Pridi, Stoyna« je pesem iz Kosturja v Egejski Makedoniji, ki se poje z drsečim vokalom in v katerem so pevke postale čarovnice. Publika je bila zmedena od presenečenja, saj smo slišali netipični makedonski folklorni takt. Sledila sta »Parahodot« in »Stari ata ovce pase«, ki ju je odpela makedonska turbo folk pevka Suzana Spasovska. Ta simpatično smešna miniatura je pela kot kraljica in se obnašala kot dama.
Seveda pa ničesar ne bi bilo brez mojstrov-inštrumentalistov zasedbe Tanec. Kdo je bil pravi hudič ritma? Cigan na velikem bobnu! Zato je tudi dobil poljub na čelo.
Kakšen je bil torej koncert? Kaj naj vam rečem ... jaz sem jokala.*
Komentarji
komentiraj >>