Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Mesec francoskega stripa v Ljubljani (2507 bralcev)
Torek, 5. 4. 2011
Mimo



Z razstavo del znanih francoskih stripovskih avtorjev 25. marca z naslovom Strip v Louvru, Louvre v Šiški, se je v Kinu Šiška pričel Mesec francoskega stripa. Ker gre za razstavo v t.i. centru urbane kulture, ni čudno, da je dogodek medijsko dobro podprt. Vse našteto daje slutiti, da se je strip prebil iz forme, kot pravi Grilc, »umetniškega artefakta in zato le robne knjižne zvrsti«.
Z razstavo del znanih francoskih stripovskih avtorjev z naslovom Strip v Louvru, Louvre v Šiški se je 25. marca v Kinu Šiška začel Mesec francoskega stripa. Na otvoritvi je bil poleg stripovskih avtorjev prisoten tudi Uroš Grilc, odgovorni za kulturne zadeve na Mestni občini Ljubljana. Ker gre za razstavo v t. i. centru urbane kulture, tudi ni čudno, da je dogodek medijsko dobro podprt. Vse našteto daje slutiti, da se je strip prebil iz forme, kot pravi Grilc, »umetniškega artefakta in zato le robne knjižne zvrsti«.

No, resnici na ljubo je preboj bolj kot ne jalov. Štirje francoski avtorji in en japonski v Ljubljani predstavljajo originale ali kopije svojih stripovskih del, ki se dogajajo v Louvru. Koncept, ki naj bi predstavljal most med alternativno stripovsko umetnostjo in muzejskim dojemanjem umetnosti, torej.

Zanimivo zastavljen koncept, ki pa se mi ne zdi blazno učinkovit oziroma ne verjamem, da predstavlja kakršen koli most. Zadevo tudi težko ocenim, ne nazadnje so vsa razstavljena dela v francoščini, čeprav obstajajo nemški in Slovencem najprijaznejši angleški prevodi, vendar se je organizatorjem najverjetneje zazdelo, da bo dogodek nekoliko manj francoski, če bodo v knjigarni na voljo tudi angleški izvodi.

Kot se je v intervjuju izjasnil Nicolas de Crécy, so avtorji dokazali, da akademska risba živi tudi v stripih, s čimer se obiskovalec razstave lahko strinja. Vsi originali so namreč paša za oči in obrtniško vešča risba je opomin nam avtorjem, da bi lahko sami marsikaj še dodelali. Najbolj prepričata ravno Crecy in Marc-Antoine Mathieu, ki sta resnično dih jemajoča. Sam sicer menim, da so risarski pristopi kar nekoliko preveč klasični in da strip že dolgo ni več zgolj to, kar predstavljajo avtorji na razstavi, za nova dela so torej kar malce dolgočasni.

Uroš Grilc je na razstavi pohvalil francosko politiko do stripa, ki mu namenja dosti več pozornosti, pod pretvezo razvoja bralne kulture. Res je, strip lahko precej olajša učenje branja pri otrocih. Je pa tudi res, da mainstreamovski izdelki, ki si jih Grilc želi na policah, še zdaleč niso zgolj otroški, temveč tudi odrasli. Na tem mestu bi opozoril, da popularnost ne pomeni tudi kvalitete in da naj bodo kakršni koli tovrstni založniški poizkusi skrbno premišljeni.

Nedavno preveden francoski hit za mladino Tietuf je daleč od kvalitetnega stripa, kakršen je denimo Asteriks, po drugi strani pa morebitni prevod francoske interpretacije Malega princa Joanna Sfarja skoraj gotovo ne bo prodajni hit, ker ni bil niti v matični domovini. Povedano drugače, v Franciji imajo starši ob poplavi stripovskih izdaj izbiro, kaj bodo ponudili svojim otrokom, medtem ko bo slovenski bralec dobil le najpopularnejše francoske stripe z vprašljivo umetniško in vzgojno vrednostjo.

A v resnici, dokler ne vidim prevodov na policah slovenskih knjigarn, ne verjamem v napovedi takšnih in drugačnih stripovskih ljubiteljev. Še nekaj o sami razstavi. Ta je postavljena v temen, neosvetljen prostor z osvetlitvijo stripovskih del s stropa. Videti je sicer lepo, vendar pa mora obiskovalec neprestano obračati glavo, da končno izostri detajl, ki se ga je namenil pogledati, zaradi neprestanega bleščanja močnih luči. Neugodno.

Škoda je tudi to, da se načela »spravimo strip iz robne knjižne zvrsti« ne držijo tudi v stripovski knjigarni, imenovani Kiosk, ki je med Mesecem francoskega stripa še dodatno obogatena. Tam se namreč zdi, da s stripi ravnajo kot svinja z mehom. Predstavljam si sicer koncept, ki pravi, da je strip alternativa, zato je hudimano kul, da se jih strpa v nepregledne gajbe na hodniku in poimenuje striparna. Super, če ne bi stripoljubci ravno tako kot vsi ljudje želeli za polno ceno dobiti neoporečne izdelke. Tako pa nepregledno brskanje po gajbah in mehke platnice izdaj povzročijo, da so nekateri izvodi že v kar zaskrbljujočem stanju. Pohvalim pa lahko izbor stripov, ti so presenetljivo ažurni, sicer ne toliko mainstreamovski, vendar pa je videti Swallow me Whole v Sloveniji redkost, ki se je vedno razveselim.

Razstava Strip v Louvru, Louvre v Šiški ni edini dogodek meseca. Sledili mu bodo še predstavitve novih izdaj, stripovski koncerti in delavnice, ki se jim bom z veseljem posvetil v kakem drugem striptizu. Ne nazadnje se dogajajo hudi premiki. Vprašanje le, če na bolje. Razstava, namenjena ozkemu krogu stripovskih navdušencev in tistim, ki znajo francosko, zmečkani stripi v gajbah, obljube in želje po prevajanju vprašljivih mainstreamovskih izdelkov in niti ne mala napaka v uradni predstavitvi, da se v Angoulemu očitno dogaja festival Mange in ne stripa, dajejo slutiti, da se bo stripovski prah najverjetneje polegel.

Je že tako, da se beseda strip blazno kul sliši, je hudo urban in eksotičen, pa še malo ljudi o njem dejansko kaj ve. Je torej kaj bolj primernega kot organizirati Mesec francoskega stripa?

Večni skeptik, ko gre za besede gospoda Grilca – Mimo.


Komentarji
komentiraj >>