Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ANTIKASETNI KROFF (1887 bralcev)
Sreda, 6. 4. 2011
Boris V.



... Izrael bombardiral v Sudanu? ...
... Tajska priznala uporabo kasetnih bomb ...
... Haiti še nima potrjenega predsednika ...
... MMF: Španija ne potrebuje pomoči ...
... Razprava v DZ o ustavnih sprmeembah prekinjena ...

Sudanska vlada obtožuje Izrael, da je odgovoren za zračni napad na avtomobil blizu mesta Port Sudan na obali Rdečega morja, v katerem sta umrla oba potnika. Po nekaterih virih naj bi bila v napad vključena tudi dva helikopterja. Obtožbe je izrekel sudanski zunanji minister Ali Ahmad Karti, ki je dejal, da so povsem prepričani, da je Izrael kriv za napad, čeprav ni zanj do sedaj še nihče prevzel odgovornosti.

Morda je razlog za napad povezava uradnega Kartuma in palestinskega gibanja Hamas. Leta 2009 je bil tako na vzhodu Sudana napaden konvoj tihotapcev orožja, sumilo pa se je, da za napadom stoji Izrael, da bi tako preprečil dobavo orožja Gazi. Takratni izraelski premier Ehud Olmert je tisti napad posredno priznal, ko je dejal, da Izrael deluje kjerkoli lahko, da napade teroristično infrastrukturo.

Izkazalo se je, da je v bizarni februarski vojni med Kambodžo in Tajsko zaradi ozemlja okoli nekega starodavnega templja ob meji med državama, Tajska uporabila tudi kasetne bombe. Po takratnih obtožbah Kambodže je Tajska to zanikala, sedaj pa so na dan prišli dokazi, ki so jih zbrale nekatere humanitarne organizacije, ki so obiskale to obmejno območje.

Bangkok je tako uporabo kasetnih bomb priznal, a dodal, da je šlo le za obrambo civilnih območij, ki naj bi jih Kambodža bombardirala. Neeksplodirane kasetne bombe predstavljajo veliko nevarnost za ljudi, še posebej otroke, saj jih raznoliko pobarvane bombe privlačijo. To orožje je prepovedalo že več kot 100 držav širom sveta, a Tajska in Kambodža nista med njimi.

Na Haitiju je na predsedniških volitvah nekdanjega pevca Michela Martellyja po prvotnih podatkih volilo več kot 67 odstotkov volivcev, le nekaj ur po razglasitvi rezultatov pa je njegova protikandidatka Mirlande Manigat že označila volitve za ukradene. Izidi volitev še niso uradni, saj ima Manigatova časa do 16. aprila, da vloži pritožbo.

Predsednik Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn je dejal, da je Španija sprejela primerne finančne ukrepe za pomiritev trgov in torej ne potrebuje mednarodne finančne pomoči. Španija pa kljub temu ni v zavidljivem položaju. 10. marca ji je ena od vodilnih svetovnih bonitetnih hiš Moody's znižala bonitetno oceno, Španija je poleg Grčije in Irske ena od treh držav v evroobmočju, katerih bruto domači proizvod se je lani zmanjšal, spopada pa se tudi z več kot 20 odstotno brezposelnostjo.

Današnja razprava o spremembah ustave glede referendumov na državnozborski ustavni komisiji je bila prekinjena, saj so želeli poslanci ustanoviti strokovno skupino. Tako se bodo sestali šele, ko bodo lahko določili člane te skupine. Spomnimo, da želi vlada ustavo spremeniti tako, da bi bila potrebna vsaj četrtinska udeležba na referendumu, da bi imel ta pravne posledice, pobudo zanj pa bi lahko vlagali zgolj volivci, ne pa tudi državni svetniki in poslanci. Določene bi bile tudi teme, o katerih se na referendumih ne bi smelo odločati, o tem pa smo že poročali v OFF-u ob treh.



Komentarji
komentiraj >>