Kot "preobičajno" za današnje medije, bomo tokratni infoblok začeli z malim delom. Tako naj takoj povemo, da Švedska revija Lifestyle Magazin išče prostovoljce, ki bi bili pripravljeni poležavati na plažah Korzike, Južne Afrike in Azije. Od kandidatov se pričakuje, da se bodo udeleževali izletov, se masirali in okušali vino, pričakuje pa se tudi to, da znajo plavati. Pomembna kriterija sta tudi vzdržljivost, predvsem v nočnih urah, in zmožnost preživljanja časa v brezdelju.

Podobna služba pa se vam obeta tudi na študentski organizaciji. ŠOU namreč išče vodjo informacijske pisarne, katerega ena glavnih nalog bo preverjanje brezhibnosti logotipov na raznih tiskovinah ob pomoči vrlih sodelavcev. Ako vam je to še zmeraj preveliko delo, pa ste se do 7. 4. lahko prijavili za malo delo v volilni komisiji ŠOU. Čeprav ta funkcija sama po sebi ne bi smela biti preveč zahtevna, lahko le ugibamo, koliko dela sprožijo tradicionalne volilne nepravilnosti.

Presenetljivo veliko pa se je o malem delu govorilo in prepovedovalo govoriti minuli teden. Najprej so o malem delu vsi govorili, v soboto o njem ni smel govoriti nihče, nato pa so morali vsi zavedni državljani glede malega dela v nedeljo tudi kaj postoriti, kar kaže na izraziti vdor neoliberalne kapitalistične logike, ki hoče zasužnjiti še nedelavne nedelje. Da pa je vse skupaj še bolj zakomplicirano, so vdor dela v nedeljo proslavljali ravno sindikati.

Sicer so zmago nad malim zakonom proslavili tudi študentski funkcionarji, a pri njihovi kapitalistični logiki to niti ni presenetljivo. Aparatčiki se bodo tako še naprej nemoteno napajali na račun dela študentov, enako tudi njihovi prijatelji, ki so za njih pod masko gibanja za dostojno delo in socialno družbo izvajali kampanjo. Ali je to fantomsko gibanje zdaj, po referendumu, izgubilo svoj namen, smo povprašali kar njegovega vodjo Marka Funkla:

Kakor koli že, referenduma o malem delu se je udeležilo okoli
33 odstotkov volivcev, od tega jih je okoli 80 odstotkov glasovalo proti. S pomočjo neveljavnih glasovnic, na katerih so verjetno prevladovali penisi različnih dimenzij, pa je v kurac vlado poslalo 0,46 odstotka volilnih udeležencev. Kot ponavadi so bile zabeležene tudi referendumske nepravilnosti, ki so zajemale vse od kršitev volilnega molka do domnevno podtaknjene bombe v enem izmed velenjskih volišč.

Take in drugačne, sicer bolj finančno obarvane bombice pa neprestano prihajajo s primorske fakultete za management. Računsko sodišče si namreč v splošni oceni delovanja te institucije nikakor ne more razjasniti finančne porabe, kakor si tudi ne zna razložiti sodelovanja z ministrstvom za obrambo, za katerega si je fakulteta za management izmislila in izvajala nepotrjen ter vojaški mentaliteti prilagojen program, da se v sodelovanje s privatnimi šolami raje ne poglabljamo. Iz navedenega lahko zaključimo le, da je slovenski javni izobraževalni sistem resno ogrožen, saj očitno niti strokovnjaki iz upravljanja ne vedo, kaj delajo.

Z zgornjo izjavo o bedi izobraževalnega sistema pa bi se najbrž strinjali tudi študenti, ki se bodo udeležili balkanskega srečanja na temo bolonjske reforme, šolnin, demokratizacij izobraževanja in načinov borbe za boljše izobraževanje v Skopju. Več o tem bo povedala tovarišica Radimila iz Makedonskega gibanja študentov Slobodni indeks:

Kot diametralno nasprotje balkanskemu transnacionalnemu povezovanju študentov pa lahko postavimo govor Borisa Pahorja na srečanju ravnateljev osnovnih šol, kjer se je zavzel za vzgojo, osredotočeno na ponosnega evropskega Slovenca. Kako bi to dosegel, nam- na žalost - ni popolnoma jasno, kakor tudi ne razmerje med ponosnostjo, evropskostjo in slovenskostjo. Morda bi vsem tem kriterijem lahko zadostili, če bi pred vsako šolo imeli slaščičarno. V njej bi lahko izbirali med motivi velikih nacionalističnih mitov in motivi domobranskih otrok, ki zadovoljno zaprisegajo zvestobo nacional-socializmu. To je že naredil avstrijski slaščičar, ki je z nacističnimi motivi in salutirajočimi podobami otrok ideološko okrasil torte. V Avstriji je to sicer razburilo preživele taboriščnike, a v Slovenji bi verjetno za voljo ponošenega evropskega Slovenca to lahko izpeljali.

Nekoliko težje izvedljiva pa se zdi ideja pomiritve sindikata SVIZ z vlado, saj se razrednikom osnovnih in srednjih šol njihovo razredniško delo noče primerno vrednotiti in poskuša ohraniti trenutno nagrado v višini 2,43 evra na mesec. Razredniki zato napovedujejo bojkot svojega dela, kljub državnemu tarnanju o nevzdržnosti finančne konstrukcije.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študente obveščamo, da na žalost ne bodo mogli častiti pol litra krvi, kakor je bilo to predvideno za 12.4. in 13.4. ŠOU sporoča, da se trenutno na zavodu za transfuzijsko medicino kopajo v krvi, tako da solidarnostna akcija trenutno ni potrebna.

Diskusija o Hrvaškem protestniškem gibanju bo v petek, 15. aprila, z začetkom ob 20.uri. V Infoshopu bodo tokrat gostili tri člane skupine MASA, mreže anarho-sindikalistov, s katerimi se bodo pogovarjali o aktualnem protestniškemu gibanju. Gostje prihajajo iz Zagreba, Zadra in Reke, kar pomeni, da boste imeli priložnost spoznati različne perspektive aktualnega dogajanja. Protesti imajo v različnih mestih po Hrvaškem precej drugačen karakter.

V Reki je na primer avtonomnim in anarhističnim silam uspelo vzpostaviti hegemonijo nad protesti, kar pomeni, da stranke in desničarji s svojimi idejami ne prihajajo v ospredje. Za razliko od Zagreba, kjer se protestov redno in zelo vidno udeležujejo razne desničarske skupine, marginalne desničarske stranke in druga obskurna in v določenih primerih reakcionarna združenja. Tema bo zanimiva predvsem zaradi izkušenj, ki so jih tovariši iz MAS-e dobili tekom dogajanja.

Radio Študent obvešča, da bo sonce močneje sijalo samo še danes in jutri. Zato izkoristite čas in se udeležite sprehoda v naravo. Odprto 24 ur na dan, vstop prost. Za več informacij kontaktirajte najbližjo meteorološko službo.

Za male pare veliko spisal Kuki