Pretekli vikend je v Španskih borcih gostoval uveljavljen mednarodni gledališki kolektiv Superamas, ki se lahko pohvali s skoraj desetletnim stažem in zgledno kopico uspešnih produkcij. Njihov najnovejši projekt Youdream ne spominja po naključju na slavnejša brata YouTube in YouPorn. Ravno tako kot slednja je tudi Youdream med drugim internetna platforma, kamor obiskovalci lahko naložijo svoje sanje in jih izmenjajo s sanjači tega sveta ...
Pretekli vikend je v Španskih borcih gostoval uveljavljen mednarodni gledališki kolektiv Superamas, ki se lahko pohvali s skoraj desetletnim stažem in zgledno kopico uspešnih produkcij. Njihov najnovejši projekt Youdream ne spominja po naključju na slavnejša brata YouTube in YouPorn. Ravno tako kot slednja je tudi Youdream med drugim internetna platforma, kamor obiskovalci lahko naložijo svoje sanje in jih izmenjajo s sanjači tega sveta.
Da www.youdream.be ni zgolj izmišljija ali pretkano umetniško zavajanje, je dobrodošel podatek: še vedno so redka tista gledališča, ki v življenje, četudi virtualno, zarežejo s konkretnimi akcijami. Spletno mesto, ki je obenem tudi informativna domača stran projekta, ekipi Superamas seveda služi kot snov za oblikovanje TV-serije in gledališkega dogodka, ki je – vsaj zdi se tako – še vedno najpomembnejši parameter ideje Youdream.
Osrednje izvajanje projekta Youdream je zasnovano izredno preprosto: obiskovalci gledališke predstave in obiskovalci omenjene spletne strani predložijo svoje sanje, performerji kolektiva Superamas pa se nato na pripoved odzovejo z zgoščeno uprizoritvijo, improviziranim skečem. Ta preprosti algoritem pa še zdaleč ni enostaven ali enoplasten. Lahkotnost pripovedi in lahkotnost izvedbe, tako kot njuna ironija v konkretni gledališki situaciji, sta lahko zavajajoči. Zdi se, kot da je pretvorba sanj v pripoved in nadalje pretvorba pripovedi v gledališki material zgolj kratkočasna igra. Toda za tem se vsekakor skrivajo pomenljivejši mehanizmi.
Pomislimo, kako neugodno je lahko svoje sanje artikulirati, še posebej pred tujci! Pripoved o sanjah venomer vsebuje neko revizijo, ki ni že interpretativna, je pa sama lahko predmet razlage; tako kot vsebina sanj, je tudi sanjačeva pripoved, kot akt selekcije, na voljo analizi ali interpretaciji. Zatem se v predstavi zvrsti še uprizarjanje pripovedi, druga revizija, ki s svojim rezultatom ne preseneča nič manj kot sanje same.
Uprizarjanje neke pripovedi o sanjah je očitno manipulativno, gre za zlorabo, v kolikor se njena vrednost na odru izpridi v objekt potrošnje, v sredstvo za zabavljanje gledalcev. Paradoksalno, s tem sanje nastopijo svoje času primerno mesto, javljajo se kot ena izmed mnogih, nerazločenih in nerazločljivih komponent družbe užitka.
Simpatični moderator nas v večeru popelje tudi mimo zrežiranih, fiktivnih Youdream chatov, ki jih sprva spremljamo na projektorju kot že izvršeno stvar. Po razgrnitvi zavese se izkaže, da se karikirani pogovori o bizarnih sanjah odvijajo v živo: štiri osebe sedijo pred kamerami, za njimi barvni panoji in rekviziti, vse skupaj pa se v urejeni, zgoščeni obliki predvaja še na platnu. Zopet naiven, duhovit rez, ki ga hitro lahko zasenčijo pripovedi o na ženskem telesu zraslih penisih in picah, posutih z drobnimi golimi ženskami.
Ker smo še vedno v gledališču, ne v stanovanju pred računalnikom, se z razgrnitvijo zavese razgrne tudi režim gledanja oziroma branja prizorov. Najprej integralna pripoved, pogovor štirih posameznikov, po rezu pa razbitje iluzije in prikaz kaosa za njo; od revizije k izvorni laži, takorekoč.
Predstava zajame tudi insert iz nastajajoče TV-serije, ki preigrava sanjske postopke premeščanja, zgostitve, zanikanja tistega, kar je kot bistvo sanj ustoličila psihoanaliza. Zadnji prizor pa je skoraj lynchevsko razcepljen. Spremljamo odrske vaje enakih sanjskih postopkov, orodij in tehnik, ki sklapljajo akcije in dogajanje, ki jih vrla realnost ne bi prenesla. Sugerirajo nelagodna občutja in obvezno duhovičijo ter izkoriščajo logiko gledališča, ki ji ni potrebno biti kompulzivno pristna, tako kot logika vsakdanjega resničnega življenja.
Lepota projekta Youdream je v njegovi neprisiljeni, neobvezujoči naravi. V uri in pol mu uspe sprostiti svojo publiko do te mere, da – kot se pošali moderator – prebije zid med odrom in gledalci. Ravno v tej sprostitvi, v nenehnem duhovičenju in utrjevanju naivnosti lastnih proizvajanj, je nekaj hudo sumljivega. Ponuja se več rešitev, ki vodijo v podobne sklepe.
Morda gre za programatično delo, ki se pretvarja, da je spektakel, da bi tako prikazal vez med sanjami in potrošnjo užitkov. Morda je razmerje obratno, morda pa je celo spektakel, sam po sebi tako prazen in nereflektiran, da od gledalcev zahteva akcijo reading into, samoniklo revizijo. In to zveni znano, kaj? Vse poti vodijo v sanje, tako ali drugače.
Svojih sanj ni razkrivala Ana.
Komentarji
komentiraj >>