Četrtek, 14. 4. 2011
Peter Recer
ŠKM banda se je s prejšnjima ploščama trdno zasidrala v instrumentalno izpovednost. Na pravkar izdani tretji plošči z naslovom Rdeči, zasedba nadaljuje zgodbo prepletanja funkijaške razgibanosti in post-rockovske hrupnosti. Iz prekmurskih ravnic smo ponovno dobili ploščo, ki lahkotno združuje tehnično dovršenost z razgibanim in čutnim glasbenim izrazjem. (v celoti!)
* Štefan Kovač Marko Banda ali krajše, ŠKM Banda, v tokratni Tolpi bumov ponujajo že tretjo studijsko ploščo. Bivši klubski maratonci in člani dejavnega pomurskega glasbenega okoliša, združenega okoli God Bless This Mess založbe, so že na uvodni plošči Patentat ponudili instrumentalno svežino. Njena naslednica Šamar Janka je ponudila očitnejšo glasbeno ostrino in v tem slogu se nadaljuje zgodba ŠKM Bande, tokrat v intenzivnejši rdeči barvi.
Odsotnost vokala ŠKM Bandi omogoča širok razpon v glasbenem izrazju. Žanrsko težko opredeljiv sestav štirih glasbenikov ponuja slogovno paleto, ki se razteza od jazza do funka, preko rocka do širših noiserskih valovanj. Kljub slogovno širokem kotu pa skupina ohranja rdečo nit svojega izrazja. Očitna tehnična dovršenost nikoli ne prevladuje, saj v ospredje z lahkoto prodre tako spontanost, kot dinamičnost igranja z naglimi zvočnimi zasuki. Svežino in lahkotnost ŠKM Banda stapljajo v kompakten in drzen zvok, ki pa redkokdaj postavi poslušalca na preizkušnjo. Zvok plošče Rdeči se kljub zvočnim prehodom v bistvu vseskozi nahaja v nekem varnem, udobnem območju, prepletanje kitarskih zvokov pa to sliko še poglablja. Tisti nagli, drzni preobrati so smiselno vpeti v podobo pesmi, mehkobnost igranja pa zvočne odklone ohranja ušesu prijazne. S tem ne gre sklepati, da ŠKM Banda ponujajo plah in neizrazit glasbeni izraz, ravno nasprotno! Že prej omenjeno ravnovesje med tehnično dovršenostjo in toplino spontanosti zaokroža glasbeno sliko, kjer se vsake spremembe stapljajo v celoto.
Uvodni pesmi Nema posta in Lajna se začneta v mirnejši, subtilnejši podobi. Obe pa se nato nadgradita v poskočnejšo ritmiko, podkrepljeno s kitarsko močnejšim in hrupnejšim zvokom. Le-ta poslušalca pripelje do pesmi Iden, ki ponudi močnejšo, sonično noisersko intenziteto. Zasanjan začetek omenjene pesmi se hitro nadgradi v intenziven kitarski dialog, kar nas pripelje do vedno višjega nivoja kitarskega valovanja, kjer zvok na trenutke prijetno zažari. Vseskozi pa se ohranja poskočen ter igriv tempo.
Sledi pesem Oranžen, ki ponuja protiutež v svoji mirnosti, nežnosti igranja, obenem pa se ohranja močan dialog. Z nežnimi nadgradnjami je pesem navzven mirna in tiha, a je z bogatim zvočnim izborom v svoji sredini nabita z močnim karakterjem. Tudi, kadar ŠKM Banda preide k mirnejšim tonom, ne izgubijo na energični moči. Pesem Jok ponuja že slišano nežnost, prepletanje kitar, ki se nato nadgradijo v močnejši, hrupnejši del. Drznejša podoba se skriva v pesmi Na padalec, kjer se poskočnost bojuje z naglimi preobrati v hrupnejše izseke, ki napeljujejo nadaljnji razvoj pesmi. Tik prek koncem plošče Rdeči se zvok ponovno rahlo umiri s pesmijo Daleč, ki jo bolj kot njena zgradba krasi prepoznaven zvok kitare. ŠKM Banda zna iz kratkega, a karakterno močnega momenta zgraditi osnovo, na katero se nasloni celotna podoba pesmi.
Zaključna pesem z naslovom Balada je s svojimi sedmimi minutami tudi najdaljša pesem plošče Rdeči. Tako, kot je bilo že slutiti, se pesem počasi nadgrajuje v vedno močnejša kitarska igranja, ki se počasi sprevračajo v hrupnejša sonična valovanja. S tem se plošča Rdeči zaokroži kot album, ki neguje neko post rockersko estetiko, a jo obenem presega, saj nikdar ne zapade v topoglavo klišejskost. Žanrska raznolikost in domiselna igrivost ŠKM Bandi omogoča širok manevrski prostor, ki pa nikakor ne ostaja brez drobnih detajlov, ki napolnijo širok glasbeni kot.
Že tretja plošča beltinške ŠKM Bande ponuja zvok skupine, ki je njenim poslušalcem poznan, obenem pa prinaša poskočno svežino in lahno igrivost. Album je sicer dokaj kratek, komaj preseže petintrideset minut, a se to ne pokaže kot šibkost. Namesto tega v strnjeni obliki skupina ponudi širok in dinamičen zvočni spekter, ki ne zapade v dolgočasno ponavljanje, temveč kliče po vnovičnem posluhu.
pripravil Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>