OFF NAPOVEDNIK

Migracij, ki že desetletja potekajo iz Latinske Amerike v Združene države, ni moč ustaviti niti z železno ograjo, ki so jo Američani postavili vzdolž meje z Mehiko. Drag eksperiment je stal več milijard ameriških dolarjev in bil del ameriške migracijske politike, ki naj bi ustavil Latinoameričane pri nenehni „invaziji“ na obljubljeno deželo.

Ameriški urad za štetje prebivalstva je te dni sporočil, da se je po zadnjem štetju iz leta 2010 število belopoltih in temnopoltih Američanov v mestnih območjih v zadnjih desetih letih drastično zmanjšalo. Državna demografska statistika je največje spremembe opazila pri migracijah Latinoameričanov, ki so bili še pred desetimi leti po večini skoncentrirani na jugu in zahodu države, po zadnjem štetju pa so na primer temnopolte Američane izrinili na drugo mesto že v 191-ih mestnih območjih po vsej državi.

Ob vseh analizah, s katerimi se ukvarja ameriška statistika, pa je povsem izostala tista o avtohtonem prebivalstvu. Statistika v rezervate očitno nima vstopa.

Berete Off program Radia Študent, ki mu tovrstne statistike spravljajo pokonci tudi kocine.

OFF PROGRAM

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je razsodilo v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine, Ivana Čermaka in Mladena Markača. Zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995 in po njej je Gotovino obsodilo na 24 let zapora, Markača pa na 18 let. Sodišče ju je spoznalo za kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z območij na Hrvaškem. Glede na razsodbo sodišča sta kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi. Čermaka so spoznali za nedolžnega v vseh točkah obtožnice.

Ameriški in francoski predsednik, Barack Obama in Nicolas Sarkozy, ter britanski premier David Cameron so se zavzeli za odločno držo glede konflikta v Libiji. Sporočili so, da zahodni zavezniki ne bodo popuščali in bodo dan za dnem izvajali napade, dokler ne bo libijski voditelj Moamer Gadafi odstopil z oblasti. V nasprotnem primeru bi po njihovem Libija lahko postala propadla država. Kljub vsem nastopom pred kamerami in odločnosti pa znotraj zveze NATO še vedno ostajajo znaki delitve. Trenutno največji problem predstavlja iskanje dodatnih bojnih letal. Naj spomnimo, da je sedanja odločnost z nadaljevanjem napadov do odstranitve Gadafija v popolnem nasprotju z obljubami Zahoda na začetku napadov, češ da njihov namen ni zrušitev Gadafija, temveč zgolj zaščita civilistov.

Konzervativna islamska skupina salafisti, primerljiva z vehabiti, je na območju Gaze usmrtila italijanskega mirovnega aktivista Vittoria Arrigonija. Na svetovnem spletu so objavili video posnetek, v katerem so od Hamasa zahtevali izpustitev treh vodilnih članov skupine in zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru italijanskega aktivista usmrtili. Arrigonija so po vdoru Hamasovih obrambnih sil v skrivališče ugrabiteljev našli obešenega. Pri tem so aretirali dva ugrabitelja, tretjega pa še iščejo.

Operater razsute japonske jedrske elektrarne Fukušima, družba Tepco, je obljubila, da bo vsem družinam, ki so pred katastrofo živele na območju tridesetih kilometrov okoli nuklearke, izplačala odškodnine. Gospodinjstvom, ki so se bila zaradi nevarnosti pred radioaktivnim sevanjem primorana izseliti, naj bi izplačali 8300 evrov, posamezniki pa naj bi bili upravičeni do 6226 evrov nadomestila. Do odškodnin naj bi bilo tako upravičenih približno 48 tisoč družin, kar bo družbo stalo štiristo milijonov evrov. Po napovedih japonskega ministra za industrijo Banrija Kaieda naj bi začeli prve odškodnine izplačevati že ta mesec.

V Burkini Faso je v vrstah elitne osebne straže predsednika države Blaisa Compaoreja izbruhnil upor. Po začetnem streljanju v kasarni v glavnem mestu Ouagadougou se je več deset vojakov odpravilo na ulice in požgalo dom poveljnika predsednikovih sil ter oplenilo več trgovin. Kaj natančno je povzročilo upor, za zdaj še ni znano, predstavnik predsedniške straže je za francosko tiskovno agencijo povedal le, da so sicer dobro plačani vojaki jezni zaradi obljubljene, a neizplačane stanovanjske pomoči. Upor naj bi se kasneje razširil še na tri vojašnice v prestolnici. Predsednik države je po navedbah vojaških virov že zapustil glavno mesto. Compaore je oblast prevzel s krvavim državnim udarom pred triindvajsetimi leti in bil novembra lani spet izvoljen za predsednika. Opozicija je volitve kritizirala kot prirejene.

Iz Indonezije poročajo o samomorilskem bombnem napadu v mestu Cirebon na otoku Java. Življenje naj bi izgubil le samomorilski napadalec, sedemnajst ljudi pa je bilo ranjenih, večina je bila iz policijskih vrst. V zadnjih dveh tednih se je po Indoneziji zvrstilo več manjših bombnih napadov, katerih tarča naj bi bili predstavniki policije in vlade. Povod naj bi bile aretacije več kot tristo ljudi, ki so bili osumljeni vpletenosti v terorizem.

Na Brdu pri Kranju je potekala konferenca ministrov za pravosodje držav zahodnega Balkana. Proces Brdo, kot so poimenovali konferenco, naj bi postal po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja, najpomembnejša regionalna iniciativa političnega dialoga na področju boja proti korupciji, gospodarskega in organiziranega kriminala. Poleg Pahorja so imeli nagovor še minister za pravosodje Aleš Zalar, madžarski stanovski kolega Tibor Navracsics in ameriški pravosodni minister Eric Holder, ki je na obisku v regiji. Zavzeli so se za tesno sodelovanje, izmenjavo izkušenj in se osredotočili zlasti na preprečevanje gospodarskega kriminala ter odvzem protipravne premoženjske koristi. Proces Brdo naj bi pomenil korak naprej v medsebojnem zaupanju in se nanaša na skupen interes, da se države jugovzhodne Evrope čim prej pridružijo Evropski uniji.

Med domačimi predstavniki in ameriškim pravosodnim ministrom Holderjem je bilo govora tudi o sprejetju zapornikov iz Guantanama. Po konferenci je Holder sprejetje enega ali dveh zapornikov iz Guantanama s strani Slovenije cinično označil za humanitarno gesto, ki bi jo Združene države Amerike zelo cenile. Holder je še pojasnil, da se Združene države o tem dogovarjajo tudi z drugimi državami v regiji in svetu.

Rok za zbiranje potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi se danes izteka. Zveza svobodnih sindikatov, ki je pobudnica za začetek postopkov za razpis in je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami imela dovolj podpisov že v prvih dneh 35-dnevnega roka za zbiranje, napoveduje, da bo podpise v Državni zbor vložila naslednji četrtek. Sindikati sicer pravijo, da njihov cilj ni referendum, pač pa želijo preprečiti uveljavitev reforme, ki je za večino delavk in delavcev neprijazna. Vlada ima tako še slab teden dni časa, da se dogovori s sindikati in referendum prepreči. Govori predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič: