Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ALI REPUBLIKA RES NE ZAKRIVA OBRAZA? (1619 bralcev)
Petek, 15. 4. 2011
Luka T. in Božidar



V veljavo je stopil francoski zakon, ki na javnih mestih prepoveduje nošnjo pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved vključuje vse od motorističnih čelad do smučarskih mask – seveda takrat, ko te niso potrebne za varnost, najbolj odmeven pa je zakon zato, ker efektivno onemogoča muslimanskim ženskam, da bi zunaj mošej in domov nosile burke ali nikabe.

Oddaja v celoti:


Francoski senat je 14. septembra lani sprejel zakon, ki na javnih mestih prepoveduje nošnjo pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved vključuje vse od motorističnih čelad do smučarskih mask – seveda takrat, ko te niso potrebne za varnost, najbolj odmeven pa je zakon zato, ker efektivno onemogoča muslimanskim ženskam, da bi zunaj mošej in domov nosile burke ali nikabe. Odzivi na formulacijo zakona so bili tako s strani nekaterih muslimanov v Franciji ostri in ogorčeni. Po mnenju marsikoga je zakon namreč formuliran tako, da se nanaša skoraj izključno na ženske, pokrite z eno izmed islamskih naglavnih pokrival.

Zakon je v veljavo stopil ta ponedeljek, proti večeru istega dne pa so kazen izrekli že prvim kršiteljicam. Tako so bile s tančico zakrite ženske oglobljene s 150 evrov kazni, globi pa se lahko izognejo, če se vpišejo na tečaj državljanske vzgoje. Odzivi javnosti so mešani. Organizirani so bili protesti, mednarodna strokovna javnost je nad zakonom zaskrbljena, francoska javnost pa večinoma zakon podpira. Zanimivo je tudi, da so zakon pozdravili tudi nekateri muslimanski voditelji, ki so dejali, da zakrivanje obraza nima podlage v islamskem svetem tekstu – Koranu in da zgolj meče slabo luč na muslimane v Evropi. Kako je z utemeljitvijo nikabov in Burk v Koranu, smo vprašali člana odbora Slovenske muslimanske skupnosti, imama Osmana Đogića:



Kakšna pa se mu zdita francoski zakon in njegova formulacija?



Zakon se zdi sporen tudi feministki in profesorici politične teorije in teorije spolov na London School of Economics and political science Anne Phillips:



Gonja proti jasnemu izražanju verske pripadnosti se je v Franciji sicer začela že leta 2004, ko so sprejeli zakon o sekularizaciji in vidnih verskih simbolih v šolah. Že takrat je bilo slišati očitke, da se pod krinko sekularizacije skriva islamofobija. Zakaj, smo vprašali mlado raziskovalko na mirovnem inštitutu Ano Frank:



Italijanska politična filozofinja Elisabetta Galeotti v svojem delu »Toleranca – pluralistični predlog« opozarja, da se lahko, v kolikor je nevidnost pogoj za izražanje svoje identitete, segregacija še poglobi. Frankova nam je razložila, kako nov zakon deluje v tej smeri:



Kako pa Phillipsova dojema argumentacijo zagovornikov, da z zakonom ščitijo ženske pred patriarhalnimi zahtevami islamske družbe?



Pa se ji kot feministki tančice, ki zakrivajo obraz, ne zdijo sporne?



S tem se strinja Frankova, ki pravi, da ta zakon onemogoča izobrazbo, ki bi ženskam omogočila, da bi se lahko odločale same zase.



Tudi Aleš Črnič s fakultete za družbene vede, poznavalec religij, meni, da problem pri nošnji pokrival, ki zakrijejo celo žensko, obstaja, vendar se ga Francozi lotevajo na napačen način.



Ali to kaže na nesposobnost desnih politik, da bi zaznale vzroke in zdravijo zgolj simptome?



Zakon je bil sicer sprejet skoraj enoglasno. Tako v francoskem državnem zboru kot tudi v senatu se je proti izrekel samo en poslanec. Zakaj se v Franciji toliko ljudi strinja s prepovedjo, smo vprašali Ano Čemažar iz Amnesty International Slovenije:



Profesorica Anne Phillips opozarja na to, da je zaskrbljujoče, da tudi progresivna levica v Franciji ne brani več človekovih pravic:



Drugi argument predlagateljev zakona je, da se z njim brani sekularno državo. Vendar pa bi težko govorili o sekularizaciji, saj se zakon očitno manifestira v diskriminaciji ene določene religije. Za konec smo zato sogovornike vprašali, kje potegniti črto med svobodo veroizpovedi in kulture ter sekularno državo? Aleš Črnič:



Phillipsova meni, da mora sekularna država ljudem omogočiti prosto izbiro veroizpovedi in njeno izražanje.



Frankova z Mirovnega inštituta se strinja, da mora sekularna država omogočiti svobodno izražanje pripadnosti veri ali ateizmu.



Francoska tradicija laičnosti, ki je bila stoletja zgled modernim državam, je bila tokrat kruto napačno razumljena. Kako se bo zahod dalje spopadal z multikulturnostjo, bo v veliki meri odvisno od efekta, ki ga bo imel ta zakon. Zaključimo s Černačevo mislijo o laični državi:



Komentarji
komentiraj >>