Ponedeljek, 18. 4. 2011
...Evropski dan znanosti za mladino...
...člani gibanja Mi smo univerza proti resoluciji...
...obravnava osnutka nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju...
...Znanstvena založba Filozofske fakultete vabi na novinarsko konferenco...
Pretekli teden se je odvijal Evropski dan znanosti za mladino, kjer je bila posebna pozornost namenjena spodbujanju mladih, da se vključijo v znanost. V dneh festivala znanosti so imeli vsi udeleženci priložnost, da pridobijo praktične izkušnje v načrtovanju in izvajanju eksperimentov ter v oblikovanju ugotovitev in zaključkov pri raziskovalnih projektih. V okviru tridnevne prireditve so se na delavnicah med drugim osredotočili na povezavo med znanostjo in umetnostjo, na multikulturnost ter na znanost o energiji in kemiji. Le upamo lahko, da so se možgani mladih bodočih nadobudnih znanstvenikov nasrkali čim več inovativnih idej in da jih bodo nekega dne spravili v prakso.
Od znanstvene prakse pa k politični retoriki, namreč v državnem zboru je bila v sredo javna predstavitev mnenj o predlogih resolucij o nacionalnem programu visokega šolstva 2011 - 2020 in o raziskovalni ter inovacijski strategiji Slovenije 2011 - 2020. Namen te je bilo pridobiti mnenja in stališča za obravnavo na matičnem odboru, predlagana dokumenta naj bi krepila avtonomijo zavodov in določala dvig deleža BDP za obe področji.
Število študentov v Sloveniji je v zadnjih desetletjih stalno naraščalo, z izjemo zadnjih treh let, ko se je že začel odražati generacijski upad. Vključenost "tipične generacije", se pravi vključenost devetnajstletnikov v visoko šolstvo, je bila 50,3-odstotna v letu 2008 in primerjalno z drugimi državami Evrope nadpovprečna.
Kot problem se kaže visok delež študentov, ki študija ne zaključijo, saj podatki kažejo, da 35 odstotkov vpisanih študentov ne zaključi študija, kar posledično pomeni daljše trajanje študija v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
V Sloveniji je število visoko izobraženih ljudi naraščalo, vendar izobraženost slovenske populacije na terciarni ravni očitno ne zadošča ambicioznim projekcijam potreb naše družbe. Leta 2020 bo potreba po visoko izobraženih kadrih med delovno aktivnim prebivalstvom 31,1-odstotna, ki prav tako ni primerljiva z najboljšimi državami v EU. Poleg tega demografski trendi za Slovenijo kažejo pomemben upad prebivalstva do leta 2060.
Že leta 2020 se bo število devetnajstletnikov, torej generacije, ki se ponavadi vpisuje na visokošolske institucije, zmanjšalo za 20 odstotkov glede na leto 2010. Tudi na ravni najbolje izobraženih zaostajamo, saj imamo v primerjavi z razvitimi državami EU majhen delež doktorjev znanosti na število prebivalcev. Prav tako pa imamo tudi bistveno manj zaposlenih doktorjev znanosti v gospodarstvu, kot v drugih državah EU.
V primerjavi z razvitejšimi državami EU ali z državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zaostajamo tudi v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno raziskovanje. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011 - 2020 pa med drugim predvideva tudi novo vladno svetovalno telo, in sicer svet za raziskave in inovacije, ki bo nadomestil sedanja vladna sveta za znanost in tehnologijo ter za konkurenčnost.
Z obema resolucijama Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo želi predvsem okrepiti avtonomijo javnih zavodov in hkrati povečati stopnjo njihove odgovornosti ter povečati učinkovitost porabe sredstev.
Razprave pa so se udeležili tudi člani gibanja Mi smo univerza, ki so v plenumski obliki sprejeli odločitev, da poslanke in poslance pozovejo, naj ne podprejo predloga resolucij. Poudarjajo, da je predlagatelj v času priprave obeh dokumentov priredil "veliko predstavo demokracije, v končnih besedilih pa prezrl večino pripomb posameznikov in institucij, ki delujejo na obeh področjih." Nekaj več o poziciji gibanja Mi smo univerza pa nam je povedal eden izmed aktivnejših v gibanju Sašo Furlan:
Pa ostanimo še malo pri politično-retoričnih razpravah. Člani Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje so bili ob obravnavi osnutka nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju kritični do nekaterih rešitev in so podali številne pripombe. Izrazili so nasprotovanje nivojskemu pouku in številčnemu ocenjevanju vzgojnih predmetov ter opozorili, da analize ne izhajajo iz prejšnje Bele knjige iz leta 1996.
Med drugim poudarjajo, da je umanjkala evalvacija devetletke. Po njihovih besedah, raven znanja pada kljub visokim ocenam, razlike med šolami pa so velike.
Od razlik do zdravja. V predlogu Bele knjige naj ne bi bila omenjena raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, ki kaže, da se slovenski učenci zaradi šole počutijo najbolj obremenjeni med vsemi evropskimi državami. Sprašujemo se, ali predvsem zaradi težkih torb ali zaradi česa drugega?!
Poleg težkih torb v šolstvu pa očitno obstaja še pregrešna feminizacije. Slovenski patriarhat je zaskrbelo, da deklice številčno prevladujejo in dosegajo boljše uspehe kot predstavniki kvazi močnejšega spola. Po mnenju nekaterih, osnutek dokumenta ne ponuja rešitev na tem področju. Ob tem še opozarjajo na problem feminizacije učiteljskega osebja, o katerem osnutek, po njegovih navedbah, ne govori. Kdo ve, morda pa prehajamo iz dobe patriarhizma v dobo feminizma.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Znanstvena založba Filozofske fakultete vabi na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 19. aprila 2011, ob 12. uri v Modri sobi. Na kratko bodo predstavili založniško dejavnost Filozofske fakultete na področju učbenikov, skupaj z avtorji pa nato izpostavili šest učbenikov, ki so v zadnjih mesecih izšli pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete.
Založništvo lahko, kakopak, štejemo kot prekerno dejavnost. Kaj je prekernost? Prekernost je paradigmatski pogoj dela in življenja. Že površen pogled na trg dela pokaže, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Fordistični kanon z zaposlitvami za nedoločen čas in garancijami iz dela je vse bolj preteklost. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil tudi v svojih najboljših časih le vrh ledene gore, omejen na državljane bogatih držav. Segmentacija trga dela, ki je rezultat prekarizacije, se kaže kot nepremagljivo orodje kapitala za večanje profitov z manjšanjem pravic delavcev. In delavski boj se zdi vse bolj podoben boju poslednjih samurajev.
Več o prekernosti lahko slišite v torek, 19. aprila na Fakulteti za družbene vede. Ob 16h se lahko udeležite srečanja bazičnih iniciativ in organizacij delavskih in družbenih bojev. Svoje poglede bodo izmenjali: Prekarni inkubator, Sindikat žerjavistov ter Nevidni delavci sveta.
V sredo, 20. aprila, bo potekalo Univerzitetno prvenstvo v orientacijskem teku za študijsko leto 2010/11, in sicer po Rožniku, zbirno mesto pa bo park Tivoli (ob kopališču Tivoli). Tekmovanje je namenjeno študentom in zaposlenim na Univerzi v Ljubljani, tako rekreativnim tekačem kot tudi tistim z malo več izkušnjami.
Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani vljudno vabita na predavanje dr. Janje Hojnik, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, z naslovom »Promocija slovenskih kmetijskih izdelkov na enotnem trgu EU«, ki bo v prostorih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, v predavalnici S5, v torek, 19. aprila, z začetkom ob 17.30 uri.
Vse ljubitelje in poznavalce Edvarda Kocbeka vabijo na Mednarodni simpozij. Zgoditi se ima v Cankarjevem domu v četrtek, 21. aprila, ob 11 uri.
Znastveno seciral MihaV
Komentarji
komentiraj >> Re: INFOBLOK O ZNASTVENI PREIZOBRAZBI
zoo [18/04/2011]
Všeč mi je bil današnji info blok.
odgovori >>