...drugo zasedanje gibanja Mi smo univerza na Fakulteti za družbene vede pod naslovom Študent kot delavec...
Za tiste, ki še niste slišali za gibanje Mi smo univerza, naj povzamemo, da gre za odprt demokratičen forum in akademsko gibanje z namenom združevanja vseh zaposlenih in študirajočih na univerzi od študentov in asistentov do profesorjev. Cilj tega akademskega foruma je, da se dobivajo na fakultetah in izražajo probleme, s katerimi se soočajo zadnja leta. Gibanje se od drugih razlikuje v tem, da nima voditeljev, ampak je odprte narave, vsak je dobrodošel in argumenti so tisti, ki štejejo.
Tokratno zasedanje gibanja Mi smo univerza je potekalo na Fakulteti za družbene vede in je nosilo naslov Študent kot delavec. Svojo razpravo so poskušali osredotočiti na študentsko delo, fleksibilizacijo trga dela in šolnine. Na začetku so pripadniki gibanja pričeli z neko manifestacijo definicije Mi smo univerza:
V nasprotju z dogodkom na Filozofski fakulteti se je tega udeležilo bistveno manj ljudi. Razlog za upad zanimanja lahko pripišemo slabi organizaciji in na trenutke ne točno dodelanim sklepom. Razprava je potekala dokaj zmedeno, več je bilo nekakšnega govoričenja in širokoustja, obenem pa so umanjkale konkretne pobude za aktivistično akcijo:
Na strani gibanja je bilo vedno manj poslušalcev, saj so zaradi neatraktivnega pristopa in nesoglasij začeli zapuščati javno razpravo že v prvi uri. Kljub temu pa je peščica tistih, ki je poskušala doseči nek konsez, potrpežljivo čakala na kašen konkreten predlog:
Zaradi pomanjkanja asov v rokavu pa se je diskreditiranje nadeljevalo in nadaljevalo do te mere, da so sodelujočim začeli popuščati že dobro načeti živci:
V kritični masi je rešitev, vendar je vsekakor treba začeti pri posameznikih. Najprej naj bi bilo treba to kritično maso informirati in aktivirtati. Morebiti bi bili pri tem pripravljeni sodelovati tudi študentje?
Občutek za človeka je pomemben pri predstavljanju idej, a dejstvo je, da je gibanje od dogodka na Filozofski fakulteti nezadovalo. Izgubili so se na neki motivacijski ravni, brez katere se lahko, če hočeš imeti neko maso ljudi, ki te podpira, milo rečeno le obrišeš pod nosom.
A vsako gibanje ima svoje vzpone in padce. Verjamemo, da bodo to izkušnjo vzeli v zakup in prišli iz nje močnejši in pametnješi:
Pred koncem pa gibanju Mi smo univerza zgolj v razmislek. Gibanje je, dovolimo si to predpostavko, kot kvalitativen odgovor na trenutna aktualna dogajanja v sferi visokošolske politike in njih lokalitet na fakultetah. Namesto da se čas kuri za ugotavljanje, kdo je kje bil in kdaj oz. koga ni bilo, bi bil na mestu razmislek, kaj narediti skupaj s tistimi, ki so vendarle prišli. Ob diskurzu, kot je potekal na Fakulteti za družbene vede, si lahko zamišljamo, da bodo ob manku direktne akcije odšli še tisti, ki so tam bili.
Pravo smer domov sta na univerzi iskala MihaV in FranciI.
Komentarji
komentiraj >>