Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ANTI-OECD OFF (1769 bralcev)
Četrtek, 28. 4. 2011
Boris V.



… iz sirske vladajoče stranke izstopilo okoli 200 članov …
… Varnostni svet ni obsodil nasilja sirskega režima nad protestniki …
… Izrael že zagrozil Palestincem zaradi dogovora o spravi med Fatahom in Hamasom …
… sodeč po anketah še več nezadovoljnih z vlado, SDS še vedno ohranja pole position …

OFF NAPOVEDNIK

Premier Borut Pahor je imel popolnoma prav, ko je zadovoljno ugotavljal, da je Slovenija dosegla velik uspeh z včlanitvijo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma OECD. Članarina, ki nas stane letno okoli dva milijona evrov, se že obrestuje. OECD je objavila prvo poročilo o blaginji družin, v njem pa odkriva nekaj popolnoma novega. Nekaj popolnoma nepričakovanega, nekaj, česar državljani brez specialnih statističnih podatkov ne bi nikoli izvedeli. Sodeč po poročilu je namreč danes verjetnost, da bodo družine z otroki revne, veliko večja kot je bila pred desetletji.

OECD strokovno ugotavlja, da so danes družine manjše, poroča se manj parov, ločitev pa je vedno več. V 33-ih članicah OECD živi v povprečju v revnih družinah 12,7 odstotka otrok, v Sloveniji pa 7,8. A OECD ima premeteno rešitev. Državam priporoča - več delovnih mest prijaznim družinam. Ni pa povsem jasno, kako se ta skrb OECD za revne družine sklada z njihovo kritiko povišanja minimalne plače v Sloveniji, ki je sicer še vedno pod pragom tveganja revščine, in njihovo mantro o bolj fleksibilnem trgu delovne sile, ki neizogibno pelje v pavperizacijo delavcev.

Berete OFF Program Radia Študent, ki se OECD-jevi pameti lahko le pomilovalno nasmehne.

OFF PROGRAM

Zaradi nestrinjanja z odzivom vladajoče sirijske stranke Baas na protivladne proteste v državi je iz stranke, ki vlada že vse od leta 1963, izstopilo kakih 200 njenih članov. V svoji izjavi so zapisali, da podajajo kolektivni odstop zaradi smrti stotine ljudi zaradi varnostnih sil. Člani, ki so izstopili, sicer niso bili na visokih položajih, a je njihova poteza vseeno pomembna zaradi monolitnega statusa vladajoče stranke. Večina izstoplih članov je iz južnega mesta Dara, kamor je oblast napotila tanke in je v zadnjih šestih tednih umrlo domnevno 450 ljudi, njihov izstop pa nakazuje izgubo moči stranke v teh krajih. Pred temi dvestotimi je izstopilo že okoli trideset članic stranke, in sicer v mestu Banijas, severozahodno od Damaska.

Varnostni svet Združenih narodov se včeraj ni uspel dogovoriti o ukrepih zoper Sirijo zaradi nasilja režima predsednika Bašarja al Asada. Za zaprtimi vrati je naprej svoje poročilo podal generalni podsekretar Združenih narodov za politične zadeve Lynn Pascoe, v katerem je zapisal, da je v Siriji od sredine marca umrlo že med 350 do 400 ljudi in da je bila velika večina protestov mirnih. Zasedanje se je nadaljevalo pri odprtih vratih, a osnutek izjave za obsodbo nasilja, ki so jo pripravile Francija, Velika Britanija, Nemčija in Portugalska, ni bil sprejet zaradi nasprotovanja Libanona, Kitajske in Rusije. Slednja namreč meni, da položaj v Siriji ne ogroža mednarodnega miru in varnosti, zaradi česar Varnostni svet ne more ukrepati. Namestnik ruskega veleposlanika pri Združenih narodih Aleksander Pankin je opozoril, da lahko zunanje vpletanje povzroči državljansko vojno, in dodal, da je stabilna Sirija ključna za mir na Bližnjem vzhodu.

Združene države do dosegle, da bo v petek na temo Sirije razpravljal Svet Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. ZDA trdijo, da želijo neodvisno preiskavo in pregon odgovornih za kršitve mednarodnega prava, veleposlanik Sirije pri Združenih narodih Bašar Džafari pa je izjavil, da za to preiskavo ni potrebe. Džafari to pojasnjuje tako:

Jemenske vladne sile so po pričevanjih očividcev in zdravnikov streljale na protestnike v glavnem mestu Sana. Ubitih naj bi bilo najmanj 9 ljudi, okoli 100 pa naj bi jih bilo ranjenih. Do novega nasilja je prišlo le dan po dogovoru med vlado in opozicijo, da bo kmalu podpisan sporazum, po katerem bi predsednik Ali Abdulah Saleh odstopil v roku tridesetih dni v zameno za imuniteto zanj, njegovo družino in sodelavce. Ta predviden privilegij je povzročil razdor med politično in ulično opozicijo. Mladi, ki so glavna sila že od januarja trajajočih protestov, opozicijske politike obtožujejo, da so prelomili obljubo, da bodo Salehu sodili za njegova početja med vladavino, ki traja že od leta 1990.

Potem ko sta včeraj ob posredovanju Egipta palestinski gibanji Hamas in Fatah po 18-mesečnih pogajanjih podpisali dogovor o spravi, ki predvideva oblikovanje enotne prehodne vlade, je Izrael že oznanil, da zavrača palestinsko vlado, ki bi vključevala Hamas. Izrael je tudi napovedal nove možne ukrepe proti palestinskim oblastem. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tako že zagrozil, da mora palestinski predsednik Mahmud Abas iz Fataha, citiramo, "izbrati med mirom z Izraelom in mirom s Hamasom". Za Radio Študent je odziv uradnega Tel Aviva takole komentiral nekdanji poslanec v izraelskem parlamentu knessetu, Uri Avnery, ki je tudi član mirovnega gibanja Gush Shalom:

V Pakistanu je odjeknila nova eksplozija. V tokratnem napadu v Karačiju, ob Arabskem morju, na avtobus, ki je prevažal pripadnike mornarice, je umrlo najmanj pet ljudi. Štirje od teh so bili pripadniki mornarice, peti pa je bil mimovozeči motorist. To je že tretji takšen napad v tem tednu, v torek so v dveh napadih na podobne avtobuse umrli štirje ljudje. Napadi naj bi bili maščevanje za ofenzivo proti pakistanskim talibanom in njihovim zaveznikom na severozahodu države.

Kolumbijske oblasti sporočajo, da je bilo v dveh ločenih napadih ubitih pet policistov, za odgovorne pa smatrajo gverilce uporniškega gibanja FARC. En napad z avtomobilsko bombo se je zgodil na jugozahodu v provinci Cauca, drugi, s streljanjem, pa v nekaj severnejši provinci Choco. Kot v Pakistanu pa naj bi bili tudi v Kolumbiji ti napadi maščevanje zaradi napadov vladnih sil na upornike.

Na jugu Združenih držav že tri dni divjajo neurja, v katerih je umrlo že najmanj 172 ljudi. V Alabami so tornadi uničili 11 daljnovodov visoke napetosti in povzročili zaprtje treh jedrskih elektrarn. Več iz ZDA pa naša poročevalka Lidija Poljaček:

28. april ni zgolj dan po dnevu OF, temveč ima tudi svojo lastno identiteto. Danes se tako obeležuje Dan zdravja pri delu. Današnje delovne razmere so daleč od optimalnih. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa recimo opozarja na dejstvo, da je zaradi procesov prestrukturiranja v podjetjih vse več psihosomatskih bolezni. Predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak dodaja še, da se je leta 2009, glede na leto poprej, število samomorov, ki je prej sicer upadalo, povečalo kar za 40, to pa je, po njenem mnenju, povečanje, ki ga ni mogoče zakriti. V letu 2009 je bilo v Sloveniji 25 smrtnih nezgod pri delu, lani pa 22. A, kot pravijo v Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije, je vseh smrti pri opravljanju dela veliko več, ker je treba dodati še smrtne nezgode iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije.

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je na novinarski konferenci dejala, da so kar štirje odstotki slovenske umrljivosti, torej približno 750 smrti, povezani z vzroki, ki izhajajo iz razmer dela. Bőhmova je še opozorila, da so vsi tisti delavci, ki so se smrtno poškodovali, pred kratkim pridobili slovensko državljanstvo ali pa so bili tujci. To po njenem mnenju kaže, da so prav tujci kategorija delavcev, ki opravlja najbolj tvegana dela.

Sodeč po javnomnenjskih anketah časnikov Finance in Večer je vse več nezadovoljnežev z delom vlade. Anketiranci v Večeru so dali vladi za njeno delo slabo dvojko. Da si zasluži šut, meni 45,9 odstotka vprašanih, dvojko ji je podelila dobra četrtina, štirico 2,8 odstotka vprašanih. Je pa tudi nekaj takšnih, ki so delo vlade ocenili kot odlično. Teh je bilo 2,2 odstotka vprašanih. Sodeč po anketi v Financah pa vlado podpira 21 odstotkov ljudi. Po anketi tega časnika SDS še vedno vodi s 26-imi odstotki, sledi SD s 15-imi in Desus z 10-imi odstotki. Ostale stranke niso zbrale več kot 6 odstotkov. Slika v Večerovi anketi je drugačna, čeprav je vrstni red na vrhu enak. SDS bi volilo 12,4 odstotka vprašanih, SD 8,4 odstotka, DeSUS pa 3,8 odstotka.



Komentarji
komentiraj >>