Evropsko sodišče v Luksemburgu je Italiji prepovedalo zapiranje nezakonitih priseljencev na podlagi zakona iz leta 2009. Italija je takrat namreč uvedla zakon, ki predvideva za nezakonite priseljence, ki kljub ukazom države le-te ne zapustijo, zaporne kazni med enim in štirimi leti, Evropsko sodišče pa je to prakso ocenilo kot kršitev temeljnih pravic. Sodišče je prav tako opozorilo, da države članice ne morejo uvajati strožjih pravil, kot jih predvideva evropska direktiva o repatriaciji nezakonitih priseljencev v tretje države, kar Italija počne.

Zadeva je pred Evropsko sodišče prišla lani, ko je bil na podlagi omenjenega italijanskega zakona zaprt nezakoniti priseljenec iz Alžirije, Hassen El Dridi, ki ni imel dovoljenja za bivanje, Italije pa ni zapustil v petih dneh, kot so to zahtevale oblasti. El Dridi, ki je še vedno v zaporu, bo moral biti sedaj izpuščen.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je odzval na izraelske grožnje zaradi spravnega dogovora med gibanji Fatah in Hamas o oblikovanju enotne palestinske vlade. Abas je Izrael miril, češ da bo imela prehodna vlada le omejene pristojnosti in da bo še vedno on kot vodja Palestinske osvobodilne organizacije tisti, ki bo oblikoval nacionalno politiko. Evropska unija je medtem že nakazala željo, da bi imel sekularni Fatah v prehodni vladi premoč nad islamističnim Hamasom.

V Libiji je 11, po nekaterih podatkih pa 12, upornikov padlo pod streli svojih osvoboditeljev. Libijska opozicija je namreč sporočila, da so bili ubiti v enem od letalskih napadov zveze NATO na mesto Misrata. Tiskovni predstavnik uporniškega prehodnega nacionalnega sveta, Šams el din Abdulmula, je dejal, da bi se dalo tem žrtvam izogniti, a da v vojni pač prihaja do napak. Uporniki najprej sploh niso hoteli priznati, da je za mrtve kriv NATO, iz strahu, da bi zveza izgubila zagon pri bombardiranju. Tiskovni predstavnik libijske vojske pa je izjavil, da je bilo v dveh Natovih napadih - enemu vzhodno in drugemu južno od Tripolija - včeraj zvečer ubitih več civilistov, a natančnega števila ni podal.

Premier Borut Pahor se je odzval na celovški dogovor, ki so ga predstavniki koroških Slovencev in avstrijskih oblasti sprejeli v torek. Pahor je dogovor označil za prelomen korak naprej in priznanje, da je Slovenija naslednica Avstrijske državne pogodbe in da jo kot tako vidi tudi Avstrija. Dogovor je kompromis, je dejal Pahor, a ne pomeni konca odgovornosti Slovenije kot sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe, da se v celoti uveljavi njen 7. člen. Zunanji minister Samuel Žbogar pa je dejal, da predstavlja kompromis nek začetek, ne pa konca dogovarjanja o položaju slovenske manjšine na Koroškem.

V petek se izteče rok za oddajo soglasij k predlogom za kandidature za predsednika Liberalne demokracije Slovenije, o kandidaturi pa resno razmišlja predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Za mesto predsednika stranke naj bi se po nekaterih informacijah potegovali še vodja poslanske skupine Borut Sajovic, evropski poslanec Jelko Kacin, poslanec Tone Anderlič in sedanja predsednica stranke ter notranja ministrica Katarina Kresal. Novo vodstvo LDS-a bo znano 28. maja.