Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O PESTICIDIH IN MRTVIH ČEBELAH (1713 bralcev)
Petek, 29. 4. 2011
Gregor K. in Boris V.



Poleg političnih pretresov, povezanih z razmerami v koaliciji, in ob dnevu boja proti okupatorju na relaciji partizani - domobranci so pozornost javnosti v tem tednu pritegnili tudi masovni pogini čebel na območju Pomurja. Krivec? Pesticid. Človeštvo je tako postalo talec lastnega pohlepa in bolestne želje po vedno večji produkciji, ta koncept pa se je v celoti prenesel tudi v kmetijstvo.

Oddaja v celoti:

Poleg političnih pretresov, povezanih z razmerami v koaliciji, in ob dnevu boja proti okupatorju na relaciji partizani - domobranci so pozornost javnosti v tem tednu pritegnili tudi masovni pogini čebel na območju Pomurja. Prvi pogini so se sicer pojavili že prejšnji teden, a do večje razsežnosti je prišlo v zadnjih dneh. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je razmere ocenil kot katastrofalne. Po njegovih podatkih je bilo uničenih že več kot tri tisoč panjev, kar predstavlja tretjino pomurskih čebel, to pa ne predstavlja še končne razsežnosti poginov. Prvi izsledki analiz so pokazali, da je za pogin kriv klotianidin, pesticid, s katerim so za zaščito pred škodljivci tretirana semena koruze. Problem za čebele se je pojavil, ko je v procesu setve nekaj tega pesticida v obliki prahu s semen odletelo v zrak in s tem na okoliško rastlinje.

Kaj za celoten ekosistem sploh pomenijo čebele in kako njihov pogin vpliva na kmetijstvo, razlaga Boštjan Noč iz Čebelarske zveze Slovenije:

V uvodu smo omenili, da se za pogin po prvih analizah krivi klotianidin. Slovenske oblasti so imele v preteklosti do omenjenega pesticida ambivalenten odnos. Leta 2008 je takratni minister za kmetijstvo Iztok Jarc uporabo tega pesticida prepovedal, vendar ga je njegov naslednik Milan Pogačnik na podlagi analize Kmetijskega inštituta že naslednje leto spet dovolil. Nekateri strokovnjaki pa dvomijo v koristnost te analize, saj je bila opravljena meseca julija, torej po končani setvi, in tako škodljivih učinkov pesticida v tem občutljivem obdobju ni upoštevala. Ekolog Anton Komat je povedal nekaj več o zgodovini uporabe pesticidov iz skupine neonikotinoidov, v katero spada tudi klotianidin:

Kmetijsko ministrstvo se je na val pogina čebel odzvalo z začasno prepovedjo uporabe klotianidina in pesticida Biscay, sicer drugega osumljenca za čebeljo tragedijo, ki se uporablja za škropljenje oljne ogrščice, v tem obdobju ene glavnih paš za čebele. Namen prepovedi klotianidina je sicer preprečiti nove pogine, vendar pa bodo zaradi tega nekateri kmetje utrpeli škodo. Govorimo o kmetih, ki bodo s setvijo šele pričeli, imajo pa že kupljena semena koruze, ki so tretirana s klotianidinom. Za oceno škode smo klicali na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Govori njihov vodja službe za odnose z javnostmi, Robert Peklaj:

Kdo bo škodo kril, kmetje oziroma čebelarji sami ali pa kmetijsko ministrstvo, zaenkrat še ni jasno, saj končnih analiz o vzrokih poginov še ni. A, kot pravi ekolog Komat, bi bile lahko edine tarče odškodninskih tožb oškodovancev fitofarmacevtske korporacije, odgovorne za proizvodnjo teh škodljivih pesticidov:

Boštjan Noč iz Čebelarske zveze kljub temu opozarja na odgovornost pristojnih domačih strokovnih služb:

Na tej točki omenimo, da sedanji masovni pogin čebel ni prvi v Sloveniji. Prejšnji, za katerega se je tudi izkazalo, da je njegov povzročitelj klotianidin, se je zgodil leta 2008 v Domžalah. Še prej je do pogina prišlo tudi leta 2004. Po domžalskem primeru so pristojne službe, po besedah direktorja Fitosanitarne uprave Jožeta Ileršiča, sicer izdale določene direktive, vezane predvsem na kakovost sejalnic in kakovost prepariranih semen koruze, vendar to očitno ni zadostovalo. Prejšnji primeri tako pomenijo, da pogini čebel oblasti in drugih vpletenih niso mogli presenetiti. Boštjan Noč sicer pravi, da so se iz prejšnjih primerov le nekaj naučili, a krivcev za pogine niso našli. Tokrat mora biti drugače:

Kakšen je vpliv kapitala na odločitve pristojnih državnih služb glede uporabe pesticidov? Anton Komat je podal primer Združenih držav Amerike:

Znanstvene raziskave nedvoumno kažejo, da pesticidi negativno vplivajo tudi na ljudi, ne zgolj na čebele, kot v tem primeru. Človeštvo je tako postalo talec lastnega pohlepa in bolestne želje po vedno večji produkciji, ta koncept pa se je v celoti prenesel tudi v kmetijstvo. Anton Komat opozarja tudi na ta vidik in predlaga rešitev:

Kultivirala, in to brez uporabe pesticidov, sta Gregor K. in Boris V.



Komentarji
komentiraj >>