Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Majsko-filmska diagonala (2452 bralcev)
Ponedeljek, 2. 5. 2011
Nina Cvar



Novice, kontekst, interpretacije: Kinoteka in Dušan Makavejev, Cannes in Terrence Malick, 4. Subversive Film Festival ...

... Lepo pozdravljeni v novi Temni zvezdi, v kateri bomo tokrat diagonalno pregledali filmske dogodke v mesecu maju, pri čemer bomo slednje le skušali postaviti v širši interpretativni kontekst...

Začnemo ob 20.30, v živo.

V celoti!
Lepo pozdravljeni v novi Temni zvezdi, v kateri bomo tokrat diagonalno pregledali filmske dogodke v mesecu maju, pri čemer bomo slednje le poskušali postaviti v širši interpretativni kontekst. Pa kar začnimo.
--

Že v prejšnji Temni zvezdi smo poročali, da bo »Kinoteka« maja v znamenju popolne retrospektive del Dušana Makavejeva. Ta se bo pričela jutri, ob enaindvajseti uri, po izteku Vigojeve Atalante (1934), nove kinotečne pridobitve, katere projekcija bo štartala ob sedmi uri. »Atalanto«, brezčasno ljubezensko zgodbo, lahko označimo za enega najlepših filmov vseh časov, z izjemnim vplivom na tlakovanje kreativnih mozaikov francoskega filma, vključujoč »poetični oziroma črni realizem«, katerega predstavniki so, po besedah Davida Parkinsona, skušali pokazati, da je v življenjih slehernikov najti prav toliko poezije in drame kot v buhteče razkošnih holivudskih filmih. A pričujoči Vigojev film, tako rekoč sinteza njegove, spričo bolezni žal prekmalu končane ustvarjalne poti, je močno vplivala tudi na francoski novi val, pri čemer naj bi François Truffaut po ogledu filma pri svojih štirinajstih bojda dejal: »Ko sem vstopil v kinodvorano, nisem vedel, kdo je Jean Vigo. A potem sem bil iznenada vzhičen, ves prežet nad njegovim entuziazmom, ki ga je izkazoval do svojega dela«.

--

A vrnimo se k Dušanu Makavejevu. Otvoritev Makavejeve retrospektive, skupinskega projekta »Slovenske kinoteke« in dunajskega »Österreichisches Filmmuseum« bo jutri potekala ob avtorjevi navzočnosti, odprla pa se bo z W.R. - Misterijem organizma (1971), torej z enim od najznamenitejših predstavnikov črnega vala, ki je tako rekoč ustvarjalna kulminacija specifične Makavejeve metode filmskega kolaža oziroma »filma eseja«.

Makavejev pa se bo domačemu občinstvu predstavil tudi z nastopom na sredini »Kinodvorovi« okrogli mizi z naslovom »Razpad Jugoslavije na filmu«: Estetika in ideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu«. Rdeča nit pogovora, ki se bo v »Kinodvoru« pričel ob enaindvajseti uri in na katerem bodo poleg Makavejeva kot gostje večera sodelovali še Lana Zdravkovič, Nikolai Jeffs, Nil Baskar (urednik monografije) ter moderator Denis Valič, bo predstavitev nove kinotečne knjižne izdaje, monografije Pavla Levija Razpad Jugoslavije na filmu (Disintegration in Frames), ki tematizira razmerje med estetiko in ideologijo v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu.

Pa še mi pristavimo naš piskrček k Makavejevemu obisku. Prisluhnimo krajšim zvočnim posnetkom s spletnega kanala »Youtube«, v katerih se nam bo vsaj malo razkril režiser, začenši z odstiranjem produkcijskega zakulisja Sladkega filma (1974), prvega filma, ki ga je Makavejev posnel onkraj jugoslovanskih meja, snemal se je na primer v Amsterdamu in Parizu, s tujim denarjem. Film sicer obdeluje znani Makavejev motiv seksualnega osvobajanja, ki pa je postavljen v širši družbeno-kulturološki kontekst; v njem so med drugim sodelovali Carole Laure, Pierre Clémenti, John Vernon in drugi.















Kako pa Makavejev vidi vlogo in pomen scenarija, sploh glede na dejstvo, da so Makavejevi filmi odeti v avro izrazite avtorske svobode in improvizacije t.i. modernega filma. Prisluhnimo režiserju z zavestjo, da gre za odgovor, prvenstveno osredinjen na Sladki film, upoštevajoč tudi venomer nadvse pomemben okvir širšega produkcijskega sistema:















Vendar naj bi prav ta naratološka točka sledila Makavejevi genealogiji aluzije na Wilhelma Reicha, pri čemer pa Makavejev v prihajajočem posnetku spregovori še o pomenski arbitrarnosti humorja, pa tudi o problematiki reprezentacije zgodovine:















V Sladkem filmu izjemno pomembno vlogo igrajo taktilne teksture podob, morda gre celo za Makavejev vizualno najbolj bogat film; a kako je sploh prišlo do vzpostavljanja tovrstnih podob:















A to je bila le drobna slušna drobtinica, radijska blazinica nadvse kratkega uvoda, na okus dana začimbica v samosvojo poetiko Dušana Makavejeva, morebiti celo najbolj nenavadne figure »novovalovskega »novega filma«, ki je skozi specifično rabo metafore, vzpostavitvijo sebi lastnih, izrazito svežih zvočno-vizualnih ekonomij pogleda pogumno kritično prevpraševal tedanji družbeni čas: tako rigidne lokalne družbeno-politične strukture kot tudi tiste z Zahoda oziroma zahodne ideologije.

V zvezi z idejnimi tendencami, glede na refleksijo takratnega prostora, pa prisluhnimo besedam Makavejeva, ki jih je leta 1972 izrekel za »Dansko televizijo«:















Retrospektiva se bo torej otvorila z W.R. Misterijem organizma, ki po Jožetu Dolmarku nekako zaključuje herojsko obdobje »jugoslovanskega novega filma«, saj so bili tovrstni filmi v letu 1972 označeni za črne, W.R. je bil prepovedan, Petrović in Pavlović nagnana z akademije, Makavejev pa prisiljen v izgnanstvo. Več o ideji W.R. – Misterija organizma, ki je po Dolmarku najbolj radikalen primer Makavejevega kolažno-esejističnega postopka in ki torej spričo najrazličnejših okoliščin postane tudi režiserjev najbolj prepoznaven film in tudi razlog za njegovo karierno izgnanstvo, pa režiser sam:















Tako, nekaj resnično malega smo spregovorili o Dušanu Makavejevu. Naj bo naša kratka predstavitev razumljena kot primer poskusa vzpodbude za vaše nadaljnje raziskovanje del tega izvrstnega ustvarjalca, čigar filme si boste torej lahko ogledali v »Kinoteki«. Mi pa nadaljujmo z diagonalnim pregledom še drugih filmskih dogodkov.

--

Med sedmim in enaindvajsetim majem bo v Zagrebu potekal že četrti »Subversive Film Festival«, o katerem smo na »Radiu Študent«, tudi v »Temni zvezdi«, obširno poročali že minula leta. Naslovna tema letošnjega festivala bo »Dekolonizacija - Nove emancipacijske borbe«, festival pa bo, kot že vsa leta, razdeljen na filmski in t.i. teoretski del.

V tednu med sedmim in štirinajstim majem si boste v kinodvoranah »Europa« in »Tuškanac« lahko ogledali širok nabor filmov t.i. tretje in četrte kinematografije, torej indijske in afriške kinematografije ter postkolonialni etnografski film. Organizatorji festivala so tako v svojem programskem listu zapisali, da bo afriški film predstavljen v dveh programskih etapah: najprej si bomo lahko na primer ogledali pionirska dela Djibril Diop Mambetyja (slednji je bil predstavljen tudi na drugi ediciji Festivala Kino Otok leta 2005), Meda Honda in Ousmanea Sembenea, pri čemer naj dodamo še to, da smo si dela vseh treh lahko pred enajstimi leti ogledali v Kinoteki. Sledila bo sekcija sodobnega nigerijskega video filma, t.i. Nollywooda, kot primera druge največje filmske industrije na svetu, takoj za Bollywoodom. Holivud je šele na tretjem mestu!

Sicer pa bo tudi indijski film predstavljen v dveh programskih etapah; ogledali si bomo lahko filme po doseženi neodvisnosti oziroma po letu 1947, kjer pa gre za t.i. indijsko filmsko zlato obdobje, pri čemer se nam bodo predstavili Bimal Roy, Ritwik Ghatak, Raj Kapor, Guru Dutt. V drugem programskem sklopu indijskega filma se bodo zvrstili avantgardni in postavantgardni filmi novega indijskega filma.

Kar pa se tiče sekcije etnografskega filma, naj opozorimo, da se bo v njej zvrstilo več kot sedemdeset filmskih naslovov različnih dolžin in žanrov. Poleg omenjenih programskih filmskih sekcij se bo zgodila še »Filmska šola«, ki bo letos potekala v znamenju tematizacije postkolonialnega filma, razdeljena pa bo na predavanja in panele.

Zadnji teden, to je med petnajstim in enaindvajsetim majem, se bo v kinu »Europa« odvijala mednarodna konferenca z naslovom »Nove emancipacijske borbe« ter drugi spremljajoči dogodki, na katerih se bodo zvrstili gostje, kot so Antonio Negri, Terry Eagleton, Zygmunt Bauman, Istvan Meszaros, David Harvey, Gayatri Spivak, Slavoj Žižek, Samir Amin in mnogi drugi. Več o festivalu pa na www.subversivefilmfestival.com.

--

S svetlobno hitrostjo pa se približuje tudi nova edicija mednarodnega filmskega festivala »Kino Otok«. Da, prav ste slišali. »Kino Otok«, številka sedem, se bo vnovič odvijal na pragu poletja, to je med osmim in dvanajstim junijem. Če pa vas zanima »otoško« prostovoljstvo, ki zajema nabor različnih organizacijskih profilov, se javite na info@isolacinema.org. Za več podrobnosti odsurfajte na festivalsko spletno stran www.isolacinema.org/.

Vihramo še naprej po novičarskih filmskih tirnicah. V četrtek, petega maja, s štartom ob pol osmih zvečer, si boste lahko v »Mostovni« ogledali projekciji dokumentarnih filmov Anje Medved, z njo pa se bo pogovarjala Katarina Brešan. Več na www.mostovna.com/program. Vstop prost.

V nedeljo, osmega maja, se bo ob enaindvajsetih v »Menzi pri koritu« odvijala nova edicija serialke »Doku Elze«. Slednja bo tokrat potekala na temo množičnih medijev. Vstop je, kot vselej, prost.

V torek, desetega maja, se v »Knjižnici Šiška« obeta tretje predavanje »Škratove filmske šole«, na kateri se bo občinstvu predstavil Andrej Tomažin, s predavanjem »The revolution will not be on youtube (emapho): Spletni video strežniki, avtorstvo in mehanizmi regulacije«, ki se bo ukvarjalo s spletnimi video strežniki (ang. video-sharing websites/video sharing platforms), v največjem obsegu s stranjo www.youtube.com, ki je s svojo razširjenostjo in gledanostjo tudi najbolj zanimiva za raziskovanje, zlasti z vidikov emancipacije, avtorstva ter regulacije. Predavanje se bo pričelo ob pol osmih zvečer, več pa na http://fimuthe.org/. Vstop prost.

Dan kasneje, to je v sredo, enajstega maja, se bo odvil še en zanimiv filmsko-teoretski dogodek: nov kulturološki-filmski večer »Filmskega seminarja« »Društva kulturologov«, ki letos poteka v znamenju prevpraševanja koncepta užitka. Ob dvajseti uri si boste v »Gromki« tako lahko ogledali film Zbogom Las Vegas Mika Figgisa, pri čemer bo narativno sidrišče - slednjega vzpostavlja alkoholik Ben Sanderson (alias Nicolas Cage), ki se v Las Vegas odpravi s ciljem po zapijanju do smrti - v psihoanalitski okvir postavila doktorica Jela Krečič oziroma, kot lahko preberemo v programski najavi dogodka: »Predavanje bo poskušalo odgovoriti predvsem na dve vprašanji, kakšna je struktura užitka in kako je užitek povezan s smrtjo (subjekta)?« Vstop je seveda prost, več o »Filmskem seminarju« pa na spletnem naslovu kulturološkega društva »Kult.co« http://new.kultco.org/ ter na spletni strani »Kluba Gromka«.

--

Če pa v svet filma radi vstopate skozi knjige, naj vas opozorimo, da so pri »Društvu za širjenje filmske kulture KINO!« nedavno izdali kar nekaj zanimivih naslovov: »O filmu«, Bertolta Brechta, »Kino-Integral!«, zbornik s prispevki o zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma, pri čemer sta recenziji omenjenih publikacij v režiji Jana Adlešiča in Bora Pleterška dosegljivi tudi na radijski spletni strani. Pri omenjenem društvu pa sta izšli še dve pomembni deli: monografija »Prizorišče odpora. Sodobni dokumentarni film in zagate postdokumentarne kulture!«, Andreja Špraha, ter »Kinematografska pripoved«, Jacquesa Ranciera – oba smo na pričujoči radijski frekvenci že predstavili.

Seveda ob naštetem ne pozabite še na redne periodične izdaje »Revije Ekran«, nova številka bo na voljo od 3. maja dalje, ter na majsko številko novega »Kinotečnika«, ki pa je tudi že na voljo.

--

Preden pa se danes od vas poslovimo, naj vas spomnimo še na en filmski dogodek, sicer zvezdniški, pa vendar. Med enajstim in dvaindvajsetim majem se bo odvijal že štiriinšestdeseti »cannski filmski festival«, na katerem se bo zvrstilo kar nekaj težko pričakovanih filmov, avtoric in avtorjev.Tako so svoje projekcije med drugim potrdili Naomi KAWASE, Nuri Bilge CEYLAN, brata Dardenne, Pedro ALMODÓVAR, Aki KAURISMÄKI ,Takashi MIIKE, Nanni MORETTI, Lars VON TRIER, Bruno DUMONT, Gus VAN SANT, KIM Ki-duk, Woody Allen, po šestih letih pa se z » The Tree of Life«, baje z zgodbo o odraščanju dečka Jacka iz »Midwesta«, vrača tudi Terrence Malick, več o omenjenem filmu Alexandre Desplat pa francoski filmski skladatelj, ki je z Malickom sodeloval pri omenjenem filmu:















Glede na to, da gre za eno bolj izmuzljivih person ameriškega (studijskega) filma, ki ji je uspelo ohraniti dobršno mero avtorske svobode, je zanimanje za peti režiserjev film v karieri, po morda le nekoliko medlejšem »Novem svetu« iz leta 2005, katerega je sicer moč razumeti kot primer »meta-teksta« njegovim preostalim trem filmom, izvrstnim »Badlands«, »Days of Heaven« in »The Thin Red Line«, še toliko večje.

Bo Malicku v pričujočem filmu tako le uspelo na novo prepihati svoj prepoznavni estetski kredo rabe specifične eliptične pripovedne strukture, žabje perspektive kamere, uporabe voiceoverja oziroma redkosti dialogov (neizrečeno je pomembnejše od izrečenega) ter za njegove filme pregovorno izvrstne fotografije?

Verjamemo, da si bomo kmalu lahko ogledali omenjeni film, pri čemer upamo, da le ne bomo razočarani. Če pa slučajno bomo, je z nami še vedno omenjena trojica filmov, ki se jih še dandanes natančno spomnimo, četudi smo si jih ogledali že precej dolgo nazaj, pri čemer pa se iskreno ne moremo odločiti, kateri od njih nam je ljubši. So to morda »Badlands«, »The Thin Red Line« ali pa »Days of Heaven«, o katerih je na primer John Bailey, direktor fotografije, zamenjava za Nestorja Almendrosa, zaradi njegovih pogodbenih obveznosti do Françoisa Truffauta povedal:

















S tem pa smo počasi prišli do konca današnje oddaje, ki sem jo pripravila Nina Cvar, za tehnično realizacijo pa je poskrbel VALLXZ.

Zvočni posnetek iz Malickovega filma "Badlands" (1973):















In še:



Komentarji
komentiraj >>