Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SVOBODNI OFF (1687 bralcev)
Torek, 3. 5. 2011
Boris V.



… tudi Varnostni svet pozdravil uboj bin Ladna …
… Pakistan ne problematizira posega ameriških enot na njegovem ozemlju …
… obeležuje se svetovni dan medijev ...

OFF NAPOVEDNIK

Pozabite judovski lobi, prostozidarje, skupino Bilderberg in druge civilne iniciative, ki se trudijo oblikovati resničnost po lastnih potrebah. Hollywood je edino resnično gonilo sprememb na našem planetu. Včeraj je svet presenetila novica o uboju Osame bin Ladna. Vlade po vsem svetu so dogodek z veseljem pozdravljale, svojo nalogo opravljajo tudi mediji. A hollywoodski producenti niso bili presenečeni. Morda le malo razočarani, saj bodo morali za malenkost spremeniti načrtovani scenarij. Tako je. Že pred bin Ladnovo smrtjo je Hollywood namreč začel pripravljati film o lovu nanj. Režiserka bo Kathryn Bigelow, ki je dobila oskarja za film Bombna misija. Hollywood je tako sprožil lov ameriških posebnih enot na bin Ladna z namenom povečanja zanimanja svetovnih medijev za terorista številka ena.

Prvotno bi moral v filmu lov na bin Ladna propasti, a zdaj bodo s kozmetičnimi popravki le malce priredili zgodbo, da bo bolj ustrezala realnosti, ki so jo brez dvoma ustvarili v nekem hollywoodskem studiu. Verjamemo, da pravi oboževalci lika in dela tako režiserke kot glavnega protagonista filma komaj čakajo na izdelke, ki spremljajo film na njegovi promociji. Na voljo bodo brade, turbani, halje in kalašnikovi, na las podobni tistim, ki jih je tako elegantno nosil bin Laden. Živela realnost, živel Hollywood.

Berete OFF program Radia Študent, kjer imamo „sveti les" le za kurivo.

OFF PROGRAM

Novico, da so Američani ubili Osamo bin Ladna, je pozdravil tudi Varnostni svet Združenih narodov. Ob prisotnosti generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona je 15 članic Varnostnega sveta sprejelo predsedniško izjavo, v kateri so izpostavili, kot piše, odločenost, da se teroristične organizacije in njihovi člani postavijo pred roko pravice. Varnostni svet je kot v posmeh dosedanji praksi tudi opozoril, da se terorizma ne da izkoreniniti zgolj z vojsko in kazenskim pregonom, ampak tudi s poglobljenim razumevanjem, kako in zakaj se terorizem razvija. Smrt bin Ladna je pozdravila tudi Kitajska. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu je tako ocenila, da je smrt bin Ladna mejnik v boju proti terorizmu.

Zaradi nevarnosti povračilnih napadov so Združene države do nadaljnjega zaprle svoje veleposlaništvo in konzulate v pakistanskem glavnem mestu Islamabadu in še treh mestih v Pakistanu, Pešavarju, Lahoreju in Karačiju. Pakistanske oblasti pa so se znašle v precepu. Po eni strani zaradi zavezništva z Združenimi državami pozdravljajo akcijo ameriških enot, ki so jo sicer izvedle brez njihove vednosti, po drugi strani pa zaradi strahu pred Al Kaido in besom domačih množic ponavljajo, da Pakistan v operaciji nikakor ni sodeloval. Kljub temu dejstva, da so Američani delovali globoko v Pakistanu, oblasti v Islamabadu ne problematizirajo.

Ves svet tako pozdravlja uboj bin Ladna, redko kdo pa opozarja na dejstvo, da so akcijo izvedle ameriške enote znotraj Pakistana. Združene države Amerike in z njimi ves svet torej kot samoumevno jemljejo pravico, da lahko na lastno pest posredujejo kjer koli po svetu. Poleg tega so Američani bin Ladna ubili brez sojenja, kar so kot sprejemljivo označevali že na začetku lova nanj pred več kot desetimi leti. O tem smo se pogovarjali z Milanom Brglezom s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede:

Ameriška akcija je terjala tudi druge žrtve, ki se le bežno omenjajo. Spomnimo, da so v napadu poleg Osame bin Ladna umrli še njegov sin Khalid, bin Ladnov kurir Šejk Abu Ahmed, njegov brat in neidentificirana ženska. Bo kdo odgovarjal tudi za te žrtve?

Predstavnik sirske vojske je povedal, da so sirske varnostne sile v nedeljo v mestu Dara ubile deset ljudi in jih v racijah po domovih aretirale 499. Vsi naj bi bili po poročanju državne tiskovne agencije Sana pripadniki terorističnih skupin. Prebivalci pravijo, da so vladne sile aretirale moške med 15. in 40. letom starosti, jih vklenile in odpeljale v center za pridržanje. Do racij je prišlo po tem, ko je vojska prevzela nadzor nad mošejo Omari, ki je postala središče protivladnih protestov v Dari. Po poročanju prebivalcev in skupin za varovanje človekovih pravic je bilo v mestu od petka ubitih več kot 70 ljudi, od začetka protestov petnajstega marca pa po vsej državi kar 560.

V libijskem glavnem mestu Tripolis so pokopali Gadafijevega najmlajšega sina in tri Gadafijeve vnuke, ki so, kot trdijo libijske oblasti, umrli v soboto v napadu zveze Nato na Gadafijevo poslopje v Tripolisu. Pogreba se je udeležilo na tisoče ljudi, medtem ko so Natova letala krožila po nebu. Polkovnik Gadafi se pogreba sicer ni udeležil, sta bila pa prisotna dva druga njegova sinova, Saif al Islam in Mohamed. Nato je sicer priznal, da je izvedel napad na omenjeno poslopje, vendar zanika, da je bil tarča napada sam Gadafi.

Švica je zamrznila skoraj milijardo dolarjev sredstev, povezanih z Gadafijem ter odstavljenima predsednikoma Tunizije in Egipta, Ben Alijem in Mubarakom. Po besedah švicarske zunanje ministrice Micheline Calmy-Rey je skoraj polovica teh sredstev povezana z Mubarakom in njegovim krogom ljudi. Ne gre samo za denar, ampak tudi za nepremičnine. Tako tunizijska kot egiptovska vlada sta že pozvali Švico, naj jima vrne omenjena sredstva, a nobena od teh dveh držav še ni predstavila zadostnih dokazov, da je bil denar pridobljen nezakonito. Takšni pogovori pa ne potekajo z Libijo, kjer je Gadafi še relativno trdno v sedlu.

Prizivno sodišče v Hondurasu je preklicalo vse obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Manuelu Zelayi, ki je bil leta 2009 odstavljen in prisiljen v izgnanstvo. Zelaya je bil sicer obtožen prevare in ponarejanja dokumentov, sam pa je trdil, da so bile obtožbe politično motivirane. Zelayo je vojska s položaja odstavila po tem, ko je zavrnil spoštovanje sodbe Vrhovnega sodišča o preklicu nezavezujočega glasovanja o spremembah ustave. Njegovi nasprotniki so ga takrat obtoževali, da želi s spremembo ustavnega določila o možnosti zgolj enega predsedniškega mandata sebi omogočiti ponovno izvolitev. Sam je to zanikal, saj, kot pravi, ustave ne bi mogli spremeniti, preden bi se njegov mandat končal. Zaradi njegove odstavitve je bil Honduras izločen iz Organizacije ameriških držav, zdaj pa se odpira možnost, da bi to državo vanjo spet sprejeli.

Že od razglasitve Generalne skupščine leta 1993 se 3. maj obeležuje kot svetovni dan svobode medijev. Po oceni ameriške nevladne organizacije Freedom House naj bi svoboda medijev lani po svetu nazadovala, in to že peto leto zapored. Po analizah te organizacije sodi Slovenija med 87 držav, ki spadajo v kategorijo tako imenovanih svobodnih držav. Predsednik društva novinarjev Grega Repovž je poudaril, da so domače medije v letu 2010 zaznamovale nedorečene lastniške razmere, posebej omenja časopisa Delo in Večer. Društvo novinarjev tako lastnike teh medijev poziva, naj se zavedajo posebnega pomena teh podjetij za normalen razvoj družbe. Mi smo o položaju medijev v jugovzhodni Evropi govorili z generalnim sekretarjem organizacije SEEMO - medijske organizacije za jugovzhodno Evropo - Oliverjem Vujovićem. Ta omenja predvsem problem madžarske medijske zakonodaje, možnosti zapornih kazni za novinarje in nasilje, s katerimi se novinarji, še posebej raziskovalni, soočajo ob opravljanju svojega dela, recimo v Bolgariji, Srbiji in na Hrvaškem. A odgovornost nosijo tudi novinarji sami:

Kako pa Vujović gleda na medijsko situacijo v Sloveniji?

Maja leta 2009 je bila na zahtevo opozicijskih poslancev ustanovljena parlamentarna komisija s polnim imenom Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pripravi in izvedbi štetja tako imenovanih "izbrisanih". Opozicijo je namreč motilo, da se je število izbrisanih, ki jih dajejo vztrajno v navednice, kot da ne obstajajo, povečalo z 18.305 na 25.671. Po dveh letih recimo temu dela je sprejela končno poročilo o svojih ugotovitvah, ki ga mora potrditi še Državni zbor. A z ugotovitvami preiskave se mnenja delijo na liniji opozicija-koalicija. Člani slednje, ki imajo v komisiji večino, menijo, da ni politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. S tem se opozicijski člani komisije ne strinjajo in trdijo, da je zaradi nestrokovnega dela Ministrstva za notranje zadeve v letu 2009 prišlo do neutemeljenega povečanja števila izbrisanih.



Komentarji
komentiraj >>