OFF NAPOVEDNIK

Priprtje generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Dominiqua Strauss-Kahna, obtoženega spolnega napada, je povzročil, da svetovni finančni in politični veljaki razvijajo razne teorije zarot. Od tega, da naj bi bil razlog za priprtje dejstvo, da je veljal Straus-Kahn za najverjetnejšega socialističnega izzivalca Nicolasa Sarkozyja na francoskih predsedniških volitvah prihodnje leto, do tega, da naj bi zaradi te afere Evropa izgubila možnost vodenja Mednarodnega denarnega sklada in bi od sedaj na vodilnih mestih sedeli Američani, tako kot v Svetovni banki. Ne glede na vse možne teorije edino dejstvo ostaja, da se tako namesto z evropsko in drugimi finančnimi krizami kratkočasi s sprehodi po zaporu.

Mimogrede, vedno več ljudi deli mnenje, da Mednarodni denarni sklad pravzaprav s svojimi finančnimi akrobacijami oziroma posojili nikoli ne reši problemov posamezne države, ki ji denar tako dobrohotno ponudi. Ravno nasprotno. Država, ki je dobila posojila za reševanje svoje finančne kondicije, je od takrat prisiljena v klestenje raznoraznih socialnih in pokojninskih pravic. Obvezne postanejo takšne in drugačne reforme, katerih največje breme pade na najšibkejše.

Med takšnimi, ki delijo podobno mnenje, je tudi brazilska predsednica Dilma Rousseff. Ob nedavnih portugalskih težavah je med obiskom Portugalske izjavila, naj ne sprejmejo posojila od Mednarodnega denarnega sklada, saj tega dolga ne bodo odplačali nikoli, njihove težave pa se bodo samo še poglobile.

Berete Off program Radia Študent, ki zavrača zategovanje pasu. Na pasu je namreč že zdavnaj zmanjkalo lukenj.

OFF PROGRAM

Ameriški senat je na glasovanju z 52imi glasovi za in 48imi proti potrdil uvrstitev predloga zakona o ukinitvi dveh milijard dolarjev davčnih olajšav petim največjim naftnim podjetjem. Vendar pa je predlog propadel, ker je bilo potrebnih šestdeset glasov. Predsednik Združenih držav Barack Obama naj bi si že od začetka svojega mandata prizadeval za ukinitev davčnih olajšav naftnim podjetjem, ker bi s tem državnemu proračunu prihranil okoli 40 milijard dolarjev v desetih letih. Zato je Obama podprl tudi ta sicer omejen predlog, ki je bil usmerjen le proti petim največjim podjetjem, ki so imela lani skupaj kar 1500 milijard dolarjev prihodka.

Po mnenju republikancev si demokrati ne prizadevajo za prave rešitve. Republikanci rešitve vidijo v več davčnih olajšavah za multinacionalna naftna podjetja, ki zaradi visokih cen nafte pobirajo milijarde dolarjev dobičkov. Prav tako predlagajo večje število dovolilnic za vrtanje nafte v Združenih državah. Republikanci so demokrate obtožili še, da politizirajo visoke cene bencina in da si s tem poskušajo nabirati tudi politične glasove.

Ameriška komercialna televizijska mreža CNN je sporočila, da naj bi bil novi začasni šef oziroma vršilec dolžnosti šefa teroristične mreže Al Kaida, Egipčan Saif al Adel. Zanimivo dejstvo je tudi, da kot vir navaja Libijca Nomana Benotmana, ki naj bi bil nekdanji islamski skrajnež, povezan z Al Kaido. Že pred leti naj bi se spreobrnil in delal kot analitik za britansko fundacijo Quilliam.

Več o dogajanju v Združenih državah nam je povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček.



Tožilci v Ekvadorju so sporočili, da bodo preiskali domnevno sofinanciranje volilne kampanje predsednika Rafaela Corree leta 2006 s strani kolumbijskega uporniškega gibanja Farc. Na to je prejšnji teden v poročilu opozoril londonski Mednarodni inštitut za strateške študije, ki se je skliceval na dokumente iz prenosnega računalnika leta 2008 ubitega poveljnika Farca Raula Reyesa. Correa sprejem kakršnihkoli sredstev od Farca zanika in nudi tudi opravljanje poligrafskega testa, da bi to dokazal. Londonski inštitut trdi, da je bil v kontaktu z uporniki v sosednji državi tudi sedanji ekvadorski finančni minister Ricardo Patino, preko telefona naj bi se z njimi trikrat pogovarjal tudi predsednik Correa. Tako kot predsednik tudi Patino zanika kakršnekoli stike s Farcom.

Pod noge libijskega diktatorja Gadafija je priletelo še eno poleno. Tokrat ga je zapustil njegov minister za nafto Šukri Ghanem, ki je bil tudi direktor Nacionalne naftne korporacije. Neimenovani tunizijski uradni viri so povedali, da je Ghanem v torek z avtomobilom prečkal mejo z Libijo. Abdel Moneim Al-Houni, nekdanji libijski diplomat, ki je bil med prvimi dezerterji, je za medije povedal, da je govoril z Ghanemom, ki sicer trdi, da je večina Gadafijevih uradnikov prisiljenih ostati v Tripoliju zaradi zastraševanja in groženj. Ghanem ni želel dajati uradnih izjav, saj ga skrbi za varnost njegove družine, ki je še vedno v Tripoliju.

Melissa Fleming, predstavnica visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih, je medtem povedala, da je libijski konflikt odprl vrata beguncem, ki so bila pretekli dve leti zaprta zaradi dogovora med Libijo in Italijo. Flemingova je opozorila, da je bila Libija vselej odskočna deska za migrante iz Afrike, po razvoju dogodkov v zadnjih mesecih pa naj bi libijske oblasti te migracije celo spodbujale. Visoki komisariat ocenjuje, da je Sredozemsko morje doslej prečkalo 14 tisoč migrantov, v poletnih mesecih pa jih zaradi boljšega vremena pričakujejo še več.

V kuvajtskem parlamentu so med parlamentarno razpravo o kuvajtskih ujetnikih v ameriškem zaporu Guantanamo na Kubi šiitski in sunitski poslanci obračunali s pestmi. Po poročanju francoske tiskovne agencije je do boksarskega vložka v parlamentu prišlo, ko je neki šiitski poslanec štiri zapornike označil za Al Kajdine borce in s tem izzval svoje sunitske kolege. Sledilo je fizično obračunavanje, v katerega so bili vpleteni dva šiitska in štirje sunitski poslanci. Sejo so zaradi pretepa predčasno zaključili. Razpravo v parlamentu je sicer spremljala tudi delegacija ameriških odvetnikov, ki zastopa kuvajtske ujetnike.

Med demonstracijami v Afganistanu, ki so izbruhnile v mestu Talokan, na severovzhodu države, je bilo ubitih najmanj dvanajst ljudi, preko osemdeset pa je ranjenih. Do demonstracij je prišlo potem, ko so bile v NATO-vi nočni raciji na obrobju mesta ubite štiri osebe. NATO, kot že ničkolikokrat prej uporablja isto retoriko in trdi, da so bili ubiti uporniki, demonstranti pa so na drugi strani vztrajali, da so bile žrtve nočnega napada nedolžni civilisti. Do nasilja je prišlo, ko so protestniki začeli trgati slike afganistanskega predsednika Hamida Karzaja in metati kamenje na poslopje nemške vojaške baze v mestu.

V veljavo je stopila novela zakona o državnih gospodarskih družbah, ki naj bi končno uredila področje morebitnega konflikta interesov poslovodnih oseb, ki so tihi družbeniki v podjetjih, s katerimi sodelujejo. Novela določa, da mora poslovodstvo, izvršni direktor in prokurist družbe za sklenitev posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež v višini ene desetine osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta. To velja tudi v primeru, da je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik oziroma je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen pri dobičku družbe. Če je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, bo moralo poslovodstvo o sklenitvi posla obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Če nadzorni svet soglasja k poslu ne bo dal, se bo štel za ničnega.

Na seji državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport so obravnavali sklepe posveta, poimenovanega »Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji«, ki je potekal marca letos. Na njem so predstavniki zainteresirane javnosti predstavili svoja gledišča glede mesta likovne in glasbene vzgoje ter filozofije v izobraževalnem sistemu. Več o problematiki teh področij nam je povedal predsednik komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoltan Jan:



Off je pripravil Luka Počivalšek.