Oddaja v celoti:

Prostore Fakultete za družbene vede je ponovno zasedla Anti-FA intervencija, ki se je tam tokrat zadrževala ves dan, svojo dejavnost pa je kasneje s koncertom preselila tudi na Metelkovo. Z dnevom antifašizmov so zaključili cikel mesečnih anti-fa seminarjev, ki so jih letos na fakulteti redno prirejali vsak prvi torek v mesecu. Obiskovalci so imeli priložnost sodelovati na okrogli mizi o delovanju ekonomskega fašizma in neoliberalnega kapitalizma, med premorom pa so se lahko okrepčali in sprostili v arabskem kotičku, kjer je za vzdušje skrbela arabska kava, skuhana v bakrenih džezvicah, in hladen dim iz vodnih pip. Za glasbeno podlago je odlično poskrbel DJ Kantriman, oči pa so se lahko sprostile na mičnih gibih trebušne plesalke.

Na prvi okrogli mizi, ki jo je povezoval študent FDV-ja Sašo Slaček, so sodelujoči spregovorili o ekonomskem fašizmu v sodobnem svetu in alternativnih modelih, ki bi jih morali uvesti, da preprečimo fašistoidno reakcijo ob morebitnem zlomu neoliberalnega ekonomskega modela. Sašo Furlan iz Delavsko-punkerske univerze je na primeru televizijskega dokumentarca spregovoril o pojavu multikulturalizma, v katerem se velikokrat znajde revščina skrita za dimno zaveso kulturnih razlik.



Furlan je ob tem opozoril tudi na neoliberalne teorije Samuela Huntingtona, ki jih je opredelil v svoji knjigi Spopad Civilizacij. Po tej teoriji je železno zaveso spopada ideologij med hladno vojno sedaj zamenjala žametna zavesa spopada kultur. Furlan opozori, da multikulturalizem razume stratifikacijo različnih kultur kot dano realnost, tako podrejene kot nadrejene kulture pa uči strpnosti in razumevanja do položaja svojega antagonista. Zaradi tega je po Furlanovem mnenju multikulturalizem le Huntingtonov spopad civilizacij z obrnjenim predznakom, saj v tem primeru ne prihaja do konflikta ampak do pacifikacije podrejene in lajšanja vesti nadrejene kulture. Možna rešitev bi bila po Furlanovem mnenju ponovna politizacija ekonomske sfere, s katero bi lahko postavili progresivno platformo za spopad z globalno ekonomsko eksploatacijo, ki izkoriščane znova opozarja, da proletarec nima domovine.

O tem odnosu je na primeru kanadskih staroselcev spregovoril Mitja Durnik. Opozoril je, da staroselci nimajo notranje ekonomije in so zato popolnoma odvisni od federalnih subvencij. Kot fast-food ekonomijo v njihovih rezervatih je izpostavil pojav kazinojev, ki ustvarjajo staroselsko elito in uničujejo tako imenovan srednji sloj. Čeprav kazinoji eliti ustvarjajo veliko bogastvo njihovega pojava, jih ni mogoče opredeliti kot zdravo ekonomijo, niti se dobiček iz njihovega poslovanja ne razdeljuje med skupnost. Durnik zato kot primer dobre prakse izpostavi špansko korporacijo Mondragon, ki v baskovski deželi deluje kot zaščita notranje-ekonomskega sistema, hkrati pa je vseeno vključena v proces globalizacije.



Tehtno rešitev izpostavljenih problemov pa je predstavil Daniel Popovič s Fakultete za družbene vede. Predstavil je koncept univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi ga prejemal vsak državljan v zameno za neplačano in neprepoznano delo, ki pa vseeno ustvarja družbeni dobiček. Značilnost tega dohodka je dvojna nepogojenost, delovna in premoženjska. Nediskriminatorno bi ga torej prejel vsak državljan, ne glede na to, ali je aktivni iskalec zaposlitve, in ne glede na njegovo gmotno stanje. Popovič je opozoril, da kritiki temeljnemu dohodku velikokrat očitajo socialistično in komunistično ozadje, pri tem pa spregledajo, da izhaja iz republikanske politične teorije.




Na okrogli mizi, ki je sledila tej, pa so aktivisti alternativnih ekonomskih prostorov spregovorili o svojih izkušnjah s poskusi, da bi svojo dejavnost legalizirali. Neven Korda, ki že več časa deluje v projektih Metelkove, je opozoril, da akademska sfera nezadovoljivo pokriva avtonomne cone. Ko je skušal med diplomskimi deli najti akademsko interpretacijo tega pojava, je ugotovil, da je omejena zgolj na glasbo in kulturo. Oboje je sicer pomemben del Metelkove, vendar je sam ne vidi omejene v okvirje kulturne produkcije. Z njim se strinja Andraž Šulc iz kranjskega Iz-bruha, ki je hkrati izrazil zadovoljstvo, da je imel priložnost o težavah kranjskega anarhističnega gibanja spregovoriti tudi v prostorih univerze.

Oba aktivista sta opozorila na izjemne težave pri pogajanjih z zakonitimi lastniki alternativnih prostorov, ki pa se še poglobijo, ko to ni država, ampak zasebniki. Neven Korda je to povzel takole:



Poročilo iz zadnje Anti-fa intervencije je pripravil Luka Tetičkovič.