NAPOVEDNIK

Nekdanji prvi mož mednarodnega sklada Dominik Strauss-Kahn, ki je obtožen posilstva in je bil v petek v zameno za plačilo varščine v višini milijona dolarjev izpuščen na prostost v obliki hišnega pripora, je postal novinarska in turistična atrakcija. V svoje stanovanje na 65. ulici v Manhattnu se ni mogel vrniti, saj so se stanovalci bloka temu uprli, ko so zgradbo začeli oblegati policisti in novinarji. Tako se je bil Strauss-Kahn prisiljen začasno preseliti na jug Manhattna, ironično, nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra. Vendar tudi tam ni preveč mirno, saj so se že včeraj okoli začasnega bivališča vozili dvonadstropni avtobusi turistov z videokamerami in fotoaparati, prav tako pa ne manjka novinarjev.

Zgodba vsaj malo spominja na film Dog day afternoon, režiserja Sidneya Lumeta, ki temelji na enem resničnem vročem popoldnevu in večeru v New Yorku leta 1972. Takrat je John Wojtowicz s svojim kolegom hotel oropati manjšo banko, vendar se ni izšlo, saj je banko, v kateri itak ni bilo skoraj nič denarja, še preden bi utegnila pobegniti obkolila policija. Zato sta ugrabila zaposlene v banki in bila na nek način v hišnem priporu, ki ga je varovalo na stotine policistov. Sicer ne gre za isti zločin, vendar je med dolgotrajnimi pogajanji s policijo Wojtowicz postal instant hit novinarskih hiš in množice, ki se je zbrala pred banko. Novinarji so ga klicali kar na stacionarni telefon v banko, preko katerega se je Wojtowicz v živo javljal v program in med drugim razlagal tudi o svojem zasebnem spolnem življenju. In marsikatera mainstream medijska hiša v New Yorku si danes želi, da bi imela v etru preko telefona Strauss-Kahna, ki bi razlagal o svojem osebnem spolnem življenju, saj bi ji to zelo dvignilo poslušanost ali pa gledanost. In seveda, še enkrat bi se pokazala bizarna plat medijev, ki jo je sicer režiser filma Dog day afternoon Sidney Lumet do obisti razvil v nekem drugem nepozabnem izdelku, ki sliši na ime Network.

Berete OFF program Radia Študent, ki ni v hišnem priporu.

OFF PROGRAM

Socialistična stranka španskega premiera Luisa Rodrigueza Zapatera je na lokalnih volitvah doživela najhujši poraz po koncu diktature generala Franca, saj so prejeli 27,8 odstotka glasov. Zmagovalka volitev je konservativna Ljudska stranka, ki je prejela 34,54 odstotka glasov. Zapaterovi socialisti so izgubili tudi v mestih, kjer tradicionalno volijo prav njih. Gre za regijo Castilla-La Mancha in mesti Sevilla ter Córdoba. Ljudska stranka Mariana Rajoyja je zmagala v skoraj vseh španskih regijah z izjemo Asturije in Navare, kjer so večino glasov pobrale regionalne stranke. V Barceloni so župansko mesto prvič po 32-ih letih osvojili katalonski nacionalisti. Zapatero je sicer že pred tem napovedal, da se na parlamentarnih volitvah leta 2012 ne bo več potegoval za ponovni, že tretji premierski mandat.

Medtem se v Španiji tudi po volitvah nadaljujejo protesti proti brezposelnosti in varčevalni politiki v državi. Tako so večinoma mladi protestniki sredi Madrida zavrnili priznanje v nedeljo izvoljenih županov in regionalnih poslancev. Protestniki poudarjajo, da demonstrirajo proti vsem političnim strankam, na madridskem trgu pa nameravajo ostati še najmanj teden dni. Protestniki pozdravljajo dejstvo, da je bilo število neveljavnih glasovnic na včerajšnjih volitvah dvojno, kar razumejo kot podporo gibanju. O izidu volitev in nadaljnjih ciljih gibanja smo govorili z Oscarjem Abou- Kassemom Rubiom, novinarjem madridskega dnevnika El Publico:



Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v grškem delu Cipra je zmagala v prejšnjem mandatu opozicijska konservativna stranka Demokratski zbor, ki je prejela 34,3 odstotka glasov. Kot druga najmočnejša stranka je iz volitev izšla Napredna stranka delovnega ljudstva predsednika Demetrisa Hristofiasa z 32,7 odstotka glasov. V parlament so se uvrstile še Demokratska stranka s 15,8 odstotka glasov, Gibanje za socialno demokracijo z 8,9 odstotka, konservativna Evropska stranka s 3,9 ter Ekološko in okoljsko gibanje z 2,2 odstotka glasov. Ciprski parlament ima po ustavi iz leta 1985 osemdeset poslancev, pri čemer 56 sedežev pripada ciprskim Grkom, 24 pa ciprskim Turkom. A slednji ostajajo nezasedeni, ker so se ciprski Turki leta 1964 enostransko umaknili iz parlamenta. Vodja zmagovalne stranke Demokratske zbor Nikos Anastasiadis je po neuradnih volilnih rezultatih dejal, da je pripravljen na sodelovanje za premostitev vprašanja razdelitve otoka.

Pakistanske varnostne sile mornarice in policije so se spopadle s skupino oborožencev, ki so v Karačiju napadli mornariško oporišče Mehran. V napadu je umrlo najmanj 10 vojakov, ranjenih pa naj bi bilo še 15 vojakov in zaposlenih v oporišču. Uničeno je bilo tudi letalo P-3C Orion, ki ga je pakistanska vojska od Združenih držav Amerike dobila lani poleti. Dva upornika so sile mornarice ubile, medtem ko se je tretji razstrelil, še za dva pa vojska meni, da sta pobegnila. Odgovornosti za napad so prevzeli pakistanski talibani, ki s tem izvajajo povračilne ukrepe zaradi uboja Osame bin Ladna s strani vojaških sil Združenih držav Amerike.

Združeni narodi so pozvali vlado Severnega Sudana v Kartumu, naj naroči umik sil iz regije Abjej, ki je bogata z naravnimi viri in se nahaja na meji z Južnim Sudanom. Prebivalci slednjega so se na januarskem referendumu odločili za samostojnost, ki naj bi nastopila julija letos. Območje Abjej bi sicer morali nadzorovati predstavniki Združenih narodov, ki so potrdili zasedbo te pokrajine s strani Severnega Sudana. V omenjeni pokrajini bi morali izvesti referendum o tem, ali ostane del Severnega Sudana, a ga zaradi spora o volilni pravici še niso izpeljali. V zadnjih dneh je prišlo do vrste incidentov. V enem izmed njih so južnjaške vojaške enote ubile 22 vojakov s severa. Pokrajina je močno razdeljena, saj si poljedelci naroda Dinka Ngok želijo na jug, nomadski pastirji Miserije pa želijo pripadati severu. O nastali situaciji smo govorili z aktivistom in poznavalcem razmer v Sudanu, Tomom Križnarjem:



Nekdanji predsednik Hondurasa Manuel Zelaya, ki je bil nelegitimno odstavljen v državnem udaru leta 2009, je s trenutnim predsednikom Hondurasa Porfiriom Lobom podpisal sporazum, ki mu omogoča, da se vrne nazaj v domovino. Sporazum je nastal po diplomatskem posredovanju predsednikov Kolumbije in Venezuele Juana Manuela Santa ter Huga Chaveza. Med drugim naj bi sporazum Hondurasu tudi omogočil, da se vrne v Organizacijo ameriških držav, iz katere je bil leta 2009 zaradi državnega udara izključen. Na začetku meseca je sicer sodišče v Hondurasu opustilo vse obtožbe proti Zelayi v zvezi s korupcijo, kar je olajšalo dosego sporazuma za njegovo vrnitev.

Ameriški predsednik Barack Obama je na tridnevni konferenci Ameriško izraelskega odbora za javne zadeve – AIPAC, sicer znanega kot izrazito vplivnega projudovskega lobija v Združenih državah, v nedeljo v nagovoru okoli 10.000 delegatom odbora dodatno obrazložil svojo tezo o mejah med Izraelom in Palestino. V četrtkovem govoru o stališču Združenih držav do dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki ga je imel Obama na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu, je namreč dejal, da bi moral biti izraelski umik na meje s 4. junija 1967 izhodišče za mir. Dan kasneje je namreč Izrael sprožil šestdnevno vojno, v kateri je napadel tako Sirijo kot Jordanijo in Egipt ter za štirikrat povečal svoje ozemlje. Med zasedena območja spadata tudi Zahodni breg in Gaza. To je seveda sprožilo ostre odzive izraelskih oblasti, ki nikakor ne želijo prepustiti nadzora nad temi območji. Obama pa je v govoru pred delegati AIPAC-a pojasnil, da ima vse niti v rokah še vedno Izrael in da so meje iz leta 1967 seveda fleksibilne:



Obama je ponovil, da prizadevanja Palestincev, da skušajo preko Generalne skupščine Združenih narodov doseči priznanje svoje države in prisiliti Izrael v manj kolonialen odnos, ne bodo obrodila sadov:



V organizaciji Zavoda za usposabljanje Janeza Levca in Društva za kulturno inkluzijo se začenja festival Igraj se z mano, ki spodbuja lažje vključevanje otrok s posebnimi potrebami v družbo. V Ljubljani bo festival med torkom in petkom potekal na Prešernovem trgu. O festivalu smo spregovorili z ravnateljem Zavoda za usposabljanje Janeza Levca Matejem Rovškom:



Koliko pozornosti pa tej tematiki namenjajo pristojne vladne institucije?



Slovenska Karitas organizira akcijo Pokloni zvezek, s čimer želijo zagotoviti zvezke otrokom iz socialno ogroženih družin. O odzivu osnovnih šol na akcijo in o številu otrok in družin, ki takšno pomoč potrebujejo, smo govorili s Petrom Tomažičem iz Slovenske Karitas: