Domača zaposlitvena situacija s perspektive mladih ni nič kaj rožnata. Danes se mladi šolajo nekje od petega ali šestega leta starosti in se po večini odločajo za študij na eni izmed visokošolskih institucij ter se na koncu zaposlijo v terciarnem oziroma storitvenem sektorju. Če jim to zaposlitev uspe dobiti, kakopak. A nekje na tej poti od točke A do B, se pri nekaterih pojavi hrepenenje, ki je verjetno odraz globaliziranega sveta, zahodne medijske kulture in konstantnega poudarjanja povezanosti evropskega naroda pod okriljem Unije.

Starejši kolegi pripovedujejo mlajšim, kaj vse jim je nudila tujina, nekje od tega, kako jih je španski cimer naučil pripraviti pravo paello do tega, kako so se lomili ob vsakodnevni komunikaciji z uporabo poljskega jezika. Poleg tega se nekatere tuje institucije ponašajo z neprimerljivo kvaliteto, ki lahko zapolni manjkajoče akademske segmente in omogoči študentu večjo diverziteto znanj.

Nedavne raziskave Eurobarometer o mobilnosti mladih namreč kažejo, da je 53 % mladih v Evropi, v Sloveniji je ta odstotek nekoliko višji, trenutno znaša 64 %, pripravljenih ali si želi delati v kaki drugi evropski državi. Vendar pa je raziskava razkrila velik razkorak med splošno razširjeno željo mladih po delu v tujini in dejansko delovno mobilnostjo: manj kot 3 % delovno aktivnega prebivalstva v Evropi trenutno živi zunaj svoje države.

V tujini se je izobraževalo ali usposabljalo le 14 % vprašanih mladih, kar 33 % vprašanih, ki te možnosti niso izkoristili, je kot glavni razlog za to navedlo pomanjkanje finančnih sredstev in visoke stroške bivanja v tujini. Raziskave kažejo, da si študenti, ki del študija opravijo v drugi državi, povečajo možnosti za zaposlitev in je zanje verjetnejše, da bodo kdaj pozneje delali v tujini. Delodajalci cenijo posebna znanja, ki jih pridobijo med bivanjem v tujini, kot so na primer obvladovanje tujega jezika, prilagodljivost in medosebne kompetence.

V raziskavi je sodelovalo 57.000 mladih v starostni skupini od 15 do 35 let iz 27 držav članic EU, Hrvaške, Islandije, Norveške in Turčije. Raziskava, ki je bila opravljena v okviru vodilne pobude Evropske komisije „Mladi in mobilnost", je objavljena tik pred evropskim tednom mladih 2011, ki je potekal od 15. do 21. maja.

Nekateri se še zmeraj sprašujejo, zakaj na izmenjavo, saj imamo doma celotno akademsko infrastrukturo, ki je potrebna za kvaliteten študij. V enem izmed preteklih oddaj smo zapisali, da se našega malega naroda drži nehvaležen sloves, ki bi mu ljubkovalno lahko rekli tudi sindrom odlašanja. Slovenci radi odlašamo pri bolj ali manj vseh rečeh, pa naj bo to pot do bližnje trgovine peš ali pa odhod v tujino.

Študijske izmenjave so izjemna priložnost, da se rešimo tega kalupa. Študijska ali delovna izkušnja onkraj meja naše zelene dežele vam ne bo nič vzela, no vsaj materialnih dobrin ne, če odštejete nekaj evrskih stotakov, ki pa se jih da nadomestiti z delom, prinesla pa vam bo veliko in še več. Nova znanja, nova poznanstva, znanje tujih jezikov in ne nazadnje večje možnosti za zaposlitev. Programov, ki lahko slovenskemu študentu omogočijo njegovo študijsko odisejado je kar nekaj.

V današnjem času, ko po celem svetu tolče huda recesija, dodatne izkušnje pridejo še kako prav. Ne le znanje tujih jezikov in poznavanje delovanja tujih družbenih sistemov, temveč tudi hudo pomembno mreženje med posamezniki, so tisti faktorji, ki vam lahko danes v nepregledni množici brezposelnih mladostnikov ponudijo večjo možnost zaposlitve.

Z obzirom na to, so nedavne raziskave Eurobarometra zanesljivi reprezentativni vzorci, ki nam pomagajo razumeti zakaj se vedno več mladih odloča za odhod v tujino. Vprašanje ostaja le, ali se bodo ti mladi še kdaj vrnili domov, v domači kraj in s pridobljenimi izkušnjami skušali doseči spremembe, ali pa bodo ostali tam, na tujem in pripomogli k povečanju skupine posameznikov, ki jih stroka označuje pod skupnim imenom - beg možganov.

Po raziskavah Eurobarometra je šaril MarkoO.